Barrack Obama je dobrih 15 dni po nesreči, ko je v Mehiškem zalivu zaradi eksplozije potonila naftna ploščad British Petroleum-a (BP), obiskal kraj Venice v zvezni državi Louisiana. Zatrdil je, da bo njegova administracija naredila vse, da bi očistili naftni madež.

Obenem je poudaril, da je za katastrofo odgovorna družba BP in da mora za napako plačati. Ameriški predsednik se je v Venicu sešel s predstavniki obalne straže in z drugimi strokovnjaki ter razlitje nafte opisal kot "ogromno okoljsko katastrofo, ki ji doslej še ni bilo enake".

"Nafta, ki še izteka, bi lahko resno prizadela gospodarstvo in okolje držav ob Mehiškem zalivu, in to bi lahko trajalo dolgo časa. Lahko bi ogrozilo življenje na tisoče Američanov, ki imajo to območje za dom," je povedal Obama, ki je skušal s svojim obiskom Louisiane prebivalcem pokazati, da jim ob katastrofi stoji ob strani. Ob tem je tudi zavrnil kritike, da se ameriška administracija ni dovolj hitro odzvala na katastrofo, saj se je vlada po njegovih besedah od prvega dne pripravljala na najhujše.

Razmere na območju so vse bolj skrb vzbujajoče, k temu pa prispeva tudi slabo vreme z močnim vetrom. Guverner zvezne države Louisiana Bobby Jindal je opozoril, da naftni madež ogroža življenje v tej državi, oblasti pa so v nedeljo izdale prepoved ribarjenja v najbolj prizadetih obalnih vodah. Na tisoče ribičev se zdaj boji za svoj obstoj, glede na to, da se madež širi, pa hitre rešitve ni videti.

Iz BP so v ponedeljek sporočili, da bo minil vsaj teden dni, preden bodo lahko namestili nekatere nujne ukrepe, s katerimi bi zajezili puščanje nafte iz ploščadi, ki je potonila. Med mogočimi kratkoročnimi ukrepi se omenja kupolo, ki bi jo poveznili na vrtino, iz katere se izteka nafta, in ki bi jo lahko postavili v šestih do osmih dneh.

Ameriški sekretar za notranje zadeve Ken Salazar je opozoril, da bi lahko trajalo tudi tri mesece, preden bodo naredili vrtine, kamor bodo lahko spravili iztečeno nafto. Vsak dan so glasnejša ugibanja, da bi se lahko iztekanje nafte spremenilo v večjo katastrofo, kot je bila do zdaj največja ameriška ekološka katastrofa, ki jo je povzročila nesreča tankerja Exxon Valdez leta 1989.

Naftna ploščad Deepwater Horizon je potonila 22. aprila, dva dni po eksploziji, v kateri sta umrla dva delavca. Od takrat je v morje vsak dan izteklo približno 700 ton nafte, tako da je naftni madež velik že več kot 9.900 kvadratnih kilometrov, po velikosti pa je približno enak Portoriku. Štiri ameriške zvezne države, Louisiana, Misisipi, Alabama in Florida, so že razglasile izredne razmere, na nekaterih obalnih območjih pa so že našli prve ptice, umazane od nafte.

Vir: umanotera.org/etc