|  Hodil sem po nebesih, prostranih nebesih!
Videl sem Jezusa, Marijo, angele.
Videl sem svetnike, blažene.
Videl sem svojega očeta.
Toda, gledanje se je umaknilo čutenju.
Čutil sem bližino, ljubezen, dobroto.
Čutil sem dobrohotnost, zvestobo, zaupanje.
Čutil sem samo to, kar je pomembno.
Oblile so me solze sreče, ginjenosti.
Ni mi bilo mar, če je v nebesih tudi kakšen moj bivši sovražnik.
Ni mi bilo mar, če nisem na zamlji vsem povrnil zob za zob.
Ni mi bilo mar, da je bilo moje zemeljsko življenje ena sama nesreča in bridkost.
Staroletni me je vzel v naročje.
Bil je ves svetel, poln ljubezni, nežnosti.
Bil je ves očetovski, čvrst, odločen.
Bil je ves materinski, poln sočutja, prisoten.
Položil je svojo dlan na moje srce.
Streslo se je vse moje bitje do obisti.
Odprla so se vrata moje nove domišljije.
Stare domišljije ni bilo nikjer več.
Vse je bilo res, resnično, dotakljivo.
Bilo je mnogo bivališč.
Moje se mi je zdelo tako veliko in prostrano.
Lahko bi ga še s kom delil.
In hodil sem po nebesih, prostranih nebesih.
Nobenega strahu nisem čutil.
Nobene jeze nisem čutil.
Nobenega sovraštva nisem čutil.
Čutil in videl sem samo ljudi,
ki sem jih tudi v prejšnjem življenju ljubil.
Bilo mi je prelepo in skupaj z njimi sem šel
raziskovat novo nebo in novo zemljo.
|
NE ZAMUDITE
Prostrana nebesa
Prispeval/a: Hunter dne ponedeljek, 15. marec 2010 @ 19:21 CET
Dolgo si nas pustil čakati novih pesmi.
Včasih se prepustimo viharjenju domišljije, da nas ponese tja, kjer bi želeli biti.
Tavajoč po vesolju hrepenimo po drugačnosti in s tem ustvarjamo občutek popolnosti. Iščemo resnico skrito očem.
Skozi tvojo pesem sem čutil olajšanje ter lepoto vsega tvojega doživetja.
Izražaš željo po hrepeneči, čisti in nedolžni ljubezni ter blaginji.
Če so to sanje potem so prekrasne, če pa je to java ali plod domišljije pa vsekakor vse pohvale, saj kaj takšnega ne more vsak občutiti oz. v sebi doživljati.
Ob branju pesmi me je navdajal občutek božične harmonije.
Lep pozdrav,
Hunter
Prostrana nebesa
Prispeval/a: dunja dne ponedeljek, 15. marec 2010 @ 22:01 CET
Jako lijepa i osijećajna pijesma!
Nadsve je lijepa neograničeno nesebična ljubav, koju iskreno iskazuješ do Isusa, Marije i drugih svetih, kao i do svoga oca koji ti puno nedostaje.
Kroz stihove izražavaš želju za nekim pozitivnim iskustvom na nebu, negiraš sve slabo i prikazuješ sve pozitivno i dobro!
Jednostavno kroz svoje pisanje pokazuješ kako si velik i osijećajan čovijek, jer možeš i znaš praštati!
Potpunu bit tvoje pijesme, znam da razumiješ samo ti, ali ja sam se ipak samo potrudila, razumijeti je bar malo!
Želim ti lijepu veče i svako dobro!
Dunja
Prostrana nebesa
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 15. marec 2010 @ 23:32 CET
Zares prekrasen komentar! Hvala ti! Zdi se mi lepši in bolj zanimiv od pesmi. Tako ga doživljam.
Veliko razmišljam o svoji domišljiji in o domišljiji nasploh.
Imel sem obdobja v svojem življenju, ko sem živel iz spominov na preteklost. Po nekaj letih se je to izčrpalo in dobesedno sem prežvekoval svoje spomine kot travo, da bi uspel še kaj iztisniti iz njih.
Spomine si lahko na koncu koncev tudi umetno ustvarimo ali tudi kaj spremenimo.
Na koncu koncev je treba iti naprej.
V človeku se velikokrat mešata fantazija, želja, privid, vizualizacija... Poleg naštetega obstajajo še videnja, zamaknjenja, aktivna in pasivna kontemplacija, meditacija...
Domišljija je naš vsakdanjik. Še živali jo uporabljajo (npr. igranje mladih mačk z umetno mišjo itd.).
Osebno verjamem, da obstajajo merila za zdravo in bolno domišljijo.
Verjamem tudi, da lahko nek človek zelo napreduje v konkretnem življenju, če mu ob pravem času in na pravem mestu deluje "dobra" ali "konstruktivna" ali "resnična" domišljija.
Pričujoča pesem je samo urejen zapis mojih sanj, doživetij, želja, usmerjenosti, volje, brezskrupuloznega fantaziranja...
Tako kot pri mnogih stvareh, je tudi pri domišljiji potrebna vera, zaupanje...
Najpomembnejše je premagati čas in prostor. Tu je najbolj zaželjena potrpežljivost, ki je "božja mast".
Izaija je eden največjih prerokov v Svetem pismu Stare zaveze. On ima v svojih zapisih verjetno najlepši tekst, ki se ga bere za Božič in najpretreslivejši tekst, ki se ga bere pred Veliko nočjo.
Mnogi se mu čudijo, ker je zelo natančno opisal glavne poteze Jezusovega življenja na zemlji. Mnogi ga pa imajo za utopista, ker je pisal tudi take stvari, ki jih še nismo imeli prilike videti in v njih zato ne verjamemo.
Osebno mislim, da je treba tudi tukaj premagati še nekaj prostora in časa.
O, Hunter! Kaj vse sem zapisal! Mi je spet domišljija močno zaigrala! ;-)
Vsekakor sem svojo pesem hitreje napisal kot tale komentar! :-)))
Lepo se imej in lep pozdrav!
hierhod
Prostrana nebesa
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 15. marec 2010 @ 23:54 CET
Hvala ti na jako iskrenom komentaru!
Za sve dobro u ovoj pjesmi je zaslužan moj tata.
On me nije odgajao sa riječima, nego sa svojim primjerom.
Bio je prirodan i nije glumio, da me odgaja.
U životu je puno toga propatio. Vidio je ljudsku bijedu i okrutnost. Ali na kraju krajeva je iskreno vjerovao u dobro. Bio je pun svijetla, pouzdanja...
Znao je uskladiti maštu i osječaje...
Zbog njega vjerujem, da je Bog osobno biće i ne samo nekakva energija...
Šaljem ti puno pozdrava i želim ti sve dobro!
hierhod