Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je lanskega aprila poslalo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  predlog za obvezen izpust živali. Po sedaj veljavnih predpisih namreč živali niso upravičene do izpusta, razen izjemoma. Izpust je tako odvisen od dobre volje oskrbnika.

V odgovoru je VURS zapisal, da bodo naše predloge preučili in jih v letošnjem letu pri pripravi sprememb pravilnika  upoštevali v največji možni meri. To je lahko tudi odgovor na pismo, ki smo ga prejeli na naslov društva od neke gospe, ogorčene nad ravnanjem živali na kmetijah, citiramo: »Imela bi samo eno vprašanje: Ali bo sploh kdaj sprejet zakon glede privezov za goveje živali?

Živim na vasi, kjer je kar precej kmetov in nihče od njih nima izpusta za krave. Tisti, ki tega niso videli, si sploh ne morejo predstavljati. Krava je privezana celo svoje življenje, njeno gibanje je en korak naprej in en korak nazaj, tudi če jo kaj srbi na hrbtu ali kje drugje, se ne more popraskati, ker ji to omejuje privez. Takorekoč lahko celo svoje življenje samo vstane in se uleže.

Po umetni osemenitvi povrže tele, ki ji ga takoj odvzamejo, ne sme ga polizati za slovo ali imeti kakršnega stika z malim, ker se potem predolgo joka za teletom in seveda kmeta bolijo ušesa in to se ponavlja vsako leto, dokler se več ne zabreji ali pa je neozdravljivo bolna. Takrat po pride kmet s traktorjem do hleva, jo zveže in vleče v ležečem položaju do kamijona. In veste zakaj?

Ker uboga reva ne zna hoditi, ker je bila deset in več let na privezu. Nikomur se ne smili, ko jo z vitlom potem potegnejo na kamion in gre v klavnico. Lahko bi rekla, da se končno reši trpečega življenja. Prosim povejte mi na koga bi se obrnila, da bi sprejeli zakon - ne moreš kmetovati in rediti živine, če nimaš za to pogojev. Malo je kmetov v Sloveniji, ki imajo izpuste, da se lahko živali razhodijo in imajo teličke o sebi do odstavitve.«

Tudi v našem društvu razmišljamo enako kot ta gospa. Kdo si želi celo življenje živeti v zaprtih prostorih, privezan, mogoče brez možnosti, da gre v naravo, da gre na svež zrak. Življenje živali v zaprtih prostor je zanje hudo trpljenje, saj so ločene od narave, kjer je njihov dom. Zato jim pripada življenje v naravi, torej tam, od koder so bila s silo odvzeta in udomačena za življenje v hlevih oz. drugih objektih.

Živali so zelo inteligentna bitja, bitja s svojo osebnostjo, podobno kot človek, in se zato svojega suženjstva zelo dobro zavedajo. Njihovo trpljenje je tako še večje. In takšno trpljenje živali je popolnoma nepotrebno in za družbo škodljivo, saj je znano, da je živinoreja: zelo velik onesnaževalec okolja, ima velik delež škodljivih toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje (večji delež od celotnega svetovnega prometa), proizvod živinoreje meso je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, kar smiselno velja tudi za mleko. Za meso je mogoče celo reči, da je množični morilec, saj zaradi njega ne umirajo samo desetine milijard živali, temveč tudi ljudje in celotna narava.

Stanko Valpatič, predsednik
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu.
Skupaj gradimo živalim naravi in ljudem prijazno Slovenijo.
www.osvoboditev-zivali.org  - info@osvoboditev-zivali.org