NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Reakcija Vatikana na začetek druge svetovne vojne   
    sreda, 9. september 2009 @ 09:21 CEST
    Uporabnik: živahnež

    * Pisma bralcevPrvega septembra je minilo 70 let od začetka druge svetovne vojne, so poročali mediji. Nemške sile so vkorakale na Poljsko, nemška letala so bombardirala poljska mesta. V knjigi Jezuiti, skrivna vojska papeštva avtor Edmond Paris opisuje, kako je Vatikan ravnal ob teh dogodkih. Citiram:

    Prvič, ugotovimo lahko, da je papeški nuncij v Varšavi, monsinjor Cortesi, pozival poljsko vlado, naj Hitlerju popusti v vseh treh točkah: glede Gdanska, koridorja in ozemelj z nemškim manjšinskim prebivalstvom. Ko je bilo to opravljeno, pa je papež osebno pomagal napadalcu prepričevati Pariz in London, naj se sprijaznita z amputacijo velikega dela njegove 'drage Poljske'. Za tiste, ki jih morda preseneča takšno ravnanje Vatikana s katoliško državo, omenimo znameniti precedens: ko je bila Poljska leta 1772 prvič razkosana, in tudi takrat večinoma po zaslugi jezuitskih spletk, je papež Klement XIV. v pismu avstrijski cesarici Mariji Tereziji takole izrazil svoje zadovoljstvo: "Do napada na Poljsko in do njene delitve ni prišlo zgolj zaradi političnih razlogov; tudi za vero in dobrobit Cerkve je pomembno, da dunajski dvor razširi svojo oblast nad čim večjim delom Poljske."

    Novinar v knjigi opisuje kolaboracijo Vatikana z nacisti tudi v drugih državah, citiram:

    V Vichyju so se visoki francoski prelati po pogovoru med Petainom in Hitlerjem fotografirali skupaj z maršalom Petainom in s Pierrom Lavalom. V Parizu je kardinal Baudrillart javno oznanjal, da je kolaborant. 29. maja 1940, le dan po predaji Belgije, je kardinal Van Roey opisoval okupacijo kot nebeško mano. "Bodite prepričani," je pisal vernikom, "da smo v tem trenutku priče izjemnemu posegu božje previdnosti, ki svojo navzočnost izkazuje preko velikih dogodkov." Zgodovinsko dejstvo je, da je prav ameriško katoliško gibanje, ki je bilo organizirano v Krščanski fronti, najbolj nasprotovalo ameriškemu vstopu v vojno proti Hitlerju – gibanje pa je vodil jezuit oče Coughlin, ki je bil razvpit hitlerjanec.

    V knjigi je opisana tudi vloga Vatikana pri zasedbi Avstrije:

    V začetku maja (1936) se je von Papen začel skrivaj pogajati z dr. Schussniggom (avstrijskim kanclerjem). Igral je na njegovo šibko točko in mu dokazoval, kako ugoden bi bil dogovor s Hitlerjem, kar zadeva interese Vatikana; morda se zdi argument nenavaden, toda Schussnigg je bil zelo pobožen, von Papen pa papežev skrivni komornik. Prav on je 11. marca 1938 zadevo pripeljal do konca. Pobožni Schussnigg (učenec jezuitov) je odstopil v korist vodje avstrijskih nacistov Seyss-Inquarta, njegova marionetna vlada je razglasila zvezo z nemškim rajhom, naslednjega dne pa so nemške enote vstopile v Avstrijo. Dogodek je z navdušeno izjavo pozdravil dunajski nadškof kardinal Innitzer (jezuit). 15. marca je nemški tisk objavil naslednjo izjavo kardinala Innitzerja: "Duhovniki in verniki morajo brez oklevanja podpreti veliko nemško državo in njenega firerja, katerega boj za nemško moč, čast in napredek je po volji božje previdnosti."

    Tri dni pozneje je celotni avstrijski škofovski zbor naslovil na vernike skupno pastoralno pismo; italijanski tisk je besedilo objavil 28. marca; pismo je izražalo popolno vdanost nacističnemu režimu in je povzdigovalo njegove vrline. Kardinal Innitzer, ki je bil najvišji predstavnik rimske cerkve v Avstriji, je v svoji izjavi zapisal tudi tole: "Voditelje mladinskih organizacij pozivam, naj se pripravijo na združitev z organizacijami nemškega rajha." Ob tem, ko se je dunajski nadškof skupaj s svojim škofovskim zborom tako navdušeno vrgel v Hitlerjev objem, je za seboj torej povlekel tudi krščansko mladino in jo prepustil nacističnemu vojaškemu urjenju – po metodah, ki jih je vsaj formalno obsojala tudi enciklika Mit brennender Sorge! Glavni razlog Vatikana za podporo anšlusu navaja Francois Charles-Roux: "Osem milijonov avstrijskih katolikov je z združitvijo dovolj okrepilo nemške katolike, da bo njihova teža nekaj veljala."

    Niko Gorjup, Nova Gorica

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja živahnež
  • Več s področja * Pisma bralcev

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Reakcija Vatikana na začetek druge svetovne vojne | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Reakcija Vatikana na začetek druge svetovne vojne

    Prispeval/a: eckhart dne petek, 18. september 2009 @ 20:34 CEST

    Vsekakor je Vatikan po svojem porazu v drugi svetovni vojni storil vse, da bi zabrisal sledi svoje kolaboracije s Hitlerjem in Mussolinijem oz. precizneje, da sta ta dva le sprovajala katoliško ideologijo v prakso. Pri zamegljevanju svojega večinsko manipulativnega početja so katoliški farji resnično pravi mojstri, kot so mojstri tudi v nesramnem sprenevedanju, saj se po vseh dolgostoletnih inkvizicijsko-križarskih morjenjih s hitlerjansko-katoliško dokončno rešitvijo židovskega vprašanja kot smetano na demonski vatikanski torti še vedno upajo pojavljati v javnosti s komentarji s stališča nesporne moralne avtoritete.

    Predrznost tega početja je resnično neverjetna. To je po mojem mnenju sposoben narediti samo nekdo, ki je že pred tisoč leti med drugim poslal možgane verujočih na pašo s trditvijo, da je treba verovati, čeprav je zadeva absurdna (Credo, quia absurdum.) Za tiste, ki se s tem niso strinjali, pa so seveda obstajale grmade oz. morišča. Zadeva je skozi stoletja imela izredno razkrajajoč vpliv na evropsko civilizacijo.

    Ne sme se pozabiti omeniti tisočletne povezave/simbioze križa in krone, oz. v praksi uspešno izvajane elitistične politike v stilu: "Vi (država) naredite vse, da bodo ostali revni, mi (cerkev) pa bomo storili vse, da bodo ostali neumni." Le s tako v praksi uspešno izvajano dolgostoletno politiko imamo/jo marsikateri državljani/podaniki tako preparirano podzavest, da si farji upajo nastopati kot moralne avtoritete s tradicijo z menda "uspešno" karitativno dejavnostjo.

    ---
    Bog da, cerkev ne!

    Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds