V maju 2009 obeležujemo peto obletnico članstva Slovenije v Evropski uniji. Zaznamovali so ga mnogi, za državo pomembni dosežki – prevzem evropske valute evro, vstop v schengensko območje, predsedovanje Slovenije Svetu EU.

To je bil še posebno velik izziv za Slovenijo, saj smo predsedovali kot prva med državami članicami iz širitve 2004 in kot prva slovanska država nasploh. Predsedovanje je povečalo ugled Slovenije in dvignilo raven naše prepoznavnosti, kar bo imelo dolgoročne pozitivne učinke na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Sodelovanje v tem projektu je državni upravi prineslo neprecenljiva znanja in nove izkušnje. V obdobju petletnega članstva pa najdemo tudi mnogo manjših, a zato nič manj pomembnih dosežkov. Te lahko opažamo na vsakem koraku; dnevno vplivajo na naše življenje.

Slovenci smo naklonjenost za vstop v EU izražali že od začetka devetdesetih let minulega stoletja, na referendumu o vstopu pa smo ga podprli z enim najvišjih referendumskih rezultatov. Tudi danes smo po podatkih raziskave evropskega javnega mnenja Eurobarometer s članstvom v EU zadovoljni Prepričani smo, da smo s članstvom pridobili kot država in kot državljani. Po obveščenosti o evropskih zadevah se uvrščamo na sam vrh sedemindvajseterice, kar je deloma tudi zasluga rednega informiranja javnosti o evropskih zadevah, ki ga zagotavljajo različni viri.

Urad Vlade RS za komuniciranje že od leta 1997 skrbi za redno obveščanje državljanov o evropskih zadevah pod prepoznavnim sloganom »Slovenija. Doma v Evropi.« Če smo se državljani pred vstopom v EU še spoznavali s svojim novim »domom«, je postalo po vstopu v evropsko povezavo pomembno, da se naučimo v njem tudi živeti in ne le stanovati. Z vstopom v EU se je tako obveščanje državljanov o evropskih zadevah še okrepilo in se usmerilo predvsem v vsebine in dejavnosti, ki pomagajo državljanom čim bolje spoznati Evropsko unijo, njene ustanove, politike in programe, predvsem pa pravice, dolžnosti in priložnosti. Vendar, ali se jih dobro zavedamo, jih znamo uporabiti? Nekaj jih predstavljamo v nadaljevanju, več pa v novi publikaciji »Prvih pet let. Kaj nam prinaša EU?«, ki jo lahko brezplačno naročite v našem Uradu.

Veronika Stabej,
direktorica Urada Vlade RS za komuniciranje

Zelena podnajemnica
Lani poleti sva s fantom odšla na počitnice na Korziko. Pri stari domačinki po imenu Mamie sva najela prijetno sobico, sicer polno korziških pajkov in hroščkov, ki pa niso motili najinega oddiha, saj sva večino časa preživela na daljših izletih. Približno štiri dni pred najinim predvidenim odhodom sva se pozno popoldan prijetno utrujena vračala s celodnevnega sprehajanja, plavanja in uživanja v zalivčkih. Ko sva stopila skozi vrata Mamiejine stare hiše, nama je v trenutku postalo jasno, da s plavanjem še nisva zaključila. Tla vseh sob v pritličju so se utapljala v približno 10 centimetrov visoki vodi, v kuhinjo pa se je celo naselila nova podnajemnica – zelena žaba. Tudi sanjalo se mi ni, kako se bova izvlekla iz te godlje, k sreči pa je Bor ohranil mirno kri in mi naročil, naj pokličem 112. Ubogala sem ga in niti pomislila nisem na to, kako neumno je predlagati, da naj sredi francoskega otoka na pomoč pokličem slovenske reševalce.

Zaradi celotnega prizora se mi tudi ni zdelo čudno, da se je na drugi strani oglasil miren francoski gospod in me spraševal, kako mi lahko pomaga. V polomljeni francoščini sem mu razložila, da sredi kuhinje plava žaba (in dodala tudi nekaj ključnih podrobnosti o poplavi), čez dvajset minut pa so vodo iz hiše že črpali francoski gasilci. Čez slabo uro se je domov vrnila tudi Mamie, ki se za čuda sploh ni preveč razburjala, temveč je pripravila čaj iz sivke. Z Borom sva se usedla pred hišo in šele takrat sem ga vprašala, kako je mogoče, da so operaterji na številki 112 vedeli, da sva v Franciji in me avtomatsko prevezali k francoskim kolegom. Med napadom smeha, ki ga je sprožila moja nevednost, mi je razložil, da je 112 enotna številka v vseh državah Evropske unije. Potem pa je njegovo razlago prekinilo Mamiejino glasno razburjanje. Iz njenega večinoma nepovezanega blebetanja sem uspela ugotoviti, da je za poplavo kriv njen mož, ki je pred dnevi »popravljal« cevi v kleti. Ker mu ni šlo najbolje, se je odločil delo prekiniti in je odšel balinat s prijatelji. Na cevi pa je seveda pozabil …
Danaja, 23 let

112 je enotna evropska številka za klic v sili, na katero lahko brezplačno pokličemo službe za nujno pomoč s stacionarnega ali mobilnega telefona v vseh državah EU.
Številka 112 je namenjena samo nujnim primerom. Pokličemo jo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč policije, gasilcev ali drugih reševalnih služb.
Več informacij o številki 112 je na voljo na spletnem mestu  www.sos112.si

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja nam zagotavlja uveljavljanje zdravstvenih storitev nujnega oziroma potrebnega zdravljenja med začasnim bivanjem v državah članicah EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici.

Slovenci lahko uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja tudi na Hrvaškem in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Slovenija je namreč z omenjenima državama podpisala dvostranski dogovor, ki omogoča uporabo kartice na njunem območju.

Evropska kartica velja le za zdravstveno oskrbo v okviru javne zdravstvene mreže. Zdravstvene storitve so zagotovljene skladno s predpisi posamezne države, ki se od države do države razlikujejo. Ponekod je oskrba brezplačna, drugje sami krijemo del stroškov, v nekaterih državah pa moramo plačati celotno ceno. Povračilo stroškov nato zahtevamo ali pri pristojnih službah v teh državah ali pa po vrnitvi v domovino na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Do evropske zdravstvene kartice smo upravičeni, če imamo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Brezplačno jo lahko naročimo na spletu (http://www.zzzs.si/), samopostrežnem terminalu ali neposredno na pristojnih območnih enotah oziroma izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pariz v dvoje
Lani poleti sva se s punco odločila za izlet v Pariz. Že zelo dolgo sva si namreč želela odpotovati v mesto zaljubljencev. A težave na letališču so se začele že čisto na začetku. Najprej so napovedali, da bo naše letalo odletelo z enourno zamudo, ob prijavi na let (check-in) pa sva izvedela, da je letalska družba naredila preveliko število rezervacij. Bila sva vsa iz sebe. Ker ni bilo prostovoljcev, ki bi se odpovedali letu, sva ostala brez izleta v Pariz. Najbrž se sprašujete, kako je sploh mogoče, da letalska družba napravi preveliko število rezervacij. A nemogoče je mogoče, poleg tega pa se je potrdilo, kako zelo prav pride poznavanje Evropske unije. Zaradi članstva v EU imamo namreč kot letalski potniki določene pravice, zato sva dobila odškodnino. Najin izlet v Pariz je bil sicer prestavljen, a sva mesto doživela s še večjim nasmeškom in veseljem.
Luka, 22 let

Cenejše klepetanje v tujini
Lansko jesen sem za tri tedne odpotovala v Nemčijo, ne da bi prej preverila, koliko me bo stalo gostovanje pri tujih mobilnih operaterjih v Berlinu. Navadno sem pred potovanjem v tujino vedno preverila mobilne ponudnike v tujini in potem izbrala najcenejšega. »No,« sem si mislila, »pa me bo kap ob koncu meseca, ko bo prišel račun za mobilni telefon!«

Med potovanjem sem seveda klepetala, tudi domači so klicali mene. Na stroške pogovorov sem med vsemi doživetji pozabila. Ko pa sem prejela račun za tisti mesec, sem bila izjemno presenečena! Tokratno telefonsko gostovanje je bilo znatno cenejše ne glede na to, katerega ponudnika mi je avtomatski iskalnik izbral. Seveda sem slišala za evrotarifo, ki operaterjem onemogoča zaračunavanje pretirano visokih cen za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih, vendar sem nanjo pozabila, dokler ni prišel račun, ki (na mojo srečo) sploh ni bil tako visok. 
Mojca, 22 let

Z uvedbo t. i. evrotarife je Evropska unija znižala stroške telefoniranja med državami članicami EU.

• Cene gostovanja v tujih mobilnih omrežjih (t. i. roaming) trenutno ne smejo preseči 46 centov (brez DDV) za odhodne klice, za sprejete pa 22 centov (brez DDV) za minuto pogovora;
• operater mora gostujočemu uporabniku poslati SMS s ceno gostovanja;
• operaterji morajo klice iz tujine zaračunavati po sekundah in ne minutah opravljenega pogovora.

Od julija letos naprej bodo kratka sporočila (SMS) še cenejša, cene pogovorov pri gostovanju v tujih mobilnih omrežjih pa še nižje. Operaterji bodo lahko za odhodne klice zaračunali največ 43 centov (brez DDV), za sprejete pa 19 centov (brez DDV) za minuto pogovora. Več o gostovanju v tujih mobilnih omrežjih na: http://ec.europa.eu/information_society/activities/roaming/index_en.htm

Vir: EUekspres