|  Prejela sem v vednost pismo, naslovljeno na predsednika države in ministra za zunanje zadeve, ki se glasi:
Cenjeni Predsednik, gospod Danilo Turk,
DEJSTVO JE: Hrvaška ne drži dogovorv.
Še bolj zastrahujoče pa je, da si nekateri Slovenski politiki predstavljajo, da bodo dosegli stabilnost in premirje s Hrvati, če jim odstopijo kar Hrvatje zahtevajo. To je totalna IGNORANCA in NAIVNOST; ali se niso ničesar naučili iz zgodovine.
V letu 1938, je Britanski Ministrski Predsednik Neville Chamberlain enako naivno predstavljal, da lahko 'kupi' mir z Nemčijo tako, da Nemcem odstopi kar zahtevajo. Namesto, da bi se Hitlerju zoperstavil in zahteval, da se Nemčija umakne iz Avstrije, Chamberlain je dovolil Hitlerju, da je zasedel Sudetenland (Češko), da bo tako prevladal mir v Evropi. Posledica te odločitve je zgodovina.
Takšna strategija "pomirjanja" je bila popoln polom in Chamberlain je veljal za "šibkega" voditelja. Lekcija tukaj je preprosta: za dosežek resničnega miru, agresor (Hrvaška) mora biti ustavljen in če je potrebno, tudi kaznovan.
Primerjajmo sedaj zaščito Slovencev s strani Slovenske vlade z Britansko vlado:
Dolgoletni nesporazum med Britanijo in Argentino zaradi Britanskega teritorija v Falklandske otoke - Britanci so vedno ščitili svoje državljane čeprav je bil ta teritorij sporen. Leta 1982 Argentina je nasilno zasedla Falklandske otoke. Britanija se je takoj dvignila in šla z vojsko nad Argentino, čeprav je oddaljena 20,000 km.
V nasprotju s tem primerom pa Slovenska vlada NE zaščiti svojih državljanov le 60 KM daleč iz Ljubljane! Nesramno jih je zapustila.
Vprašaj se: katero vlado bi želel, da ščiti tvoje interese?
Pomembno se je zamisliti nad sledecimi vprašanji:
1. Kako lahko Estonija, z manj prebivalstva kot Slovenija, pokaze POGUM in VOLJO, da se zoperstavi ruski velesili in odstrani sovjetski vojni spomenik v Talinu kljub protestom Rusije?
Kje je POGUM in VOLJA slovenske vlade, da se postavi v bran slovenskih interesov?
2. Če je Grčija lahko ustavila sosedo Makedonijo, da se pridruži NATO zaradi spora, zakaj bi Slovenija ne mogla napraviti isto zaradi spora s Hrvaško?
Slovenska vlada očitno obravnava lastne državljanje kot manjvredne!!
Rešitev za mejne nesporazume bi lahko bila preprosta:
Hrvaška mora nemudoma prenehati s svojimi neupravičenimi ozemeljskimi zahtevami in v nobenem primeru ovirati Sloveniji prostega dostopa do odprtega morja.
V nasprotnem primeru mora Slovenija preprečiti sprejem Hrvaške v EU in NATO.
Ponosen Slovenec pričakujem odgovor, in vas lepo pozdravljam,
Gregor Puh
Zveza domoljubnih društev Hervardi in Stranka slovenskega naroda zbirata podpise za referendum. Pri tem navajajo:
Argumenti proti vstopu Hrvaške v NATO so naslednji:
# Republika Hrvaška ima z Republiko Slovenijo še vedno več različnih odprtih vprašanj, od katerih sta najpomembnejša dostop Slovenije do odprtega morja in zasedba slovenskega ozemlja po datumu 25.06.1991. Dokler se ne rešijo ta vprašanja, je pridružitev Hrvaške v zvezo NATO v nasprotju z interesi Republike Slovenije.
# Zveza NATO je vojaška zveza, ki s svojimi dejanji v zadnjih letih ni bistveno prispevala k povečanju varnosti in miru na svetu. Potrebno je zaustaviti njene nadaljnje širitve ter zmanjšati militarizacijo Evrope in sveta.
# Pet let po vstopu v NATO, je večina slovenskih državljanov proti članstvu Slovenije v zvezi, zato mora Slovenija iz te zveze izstopiti čimprej. Če bi Republika Hrvaška postala nova članica, bi postal izstop za Slovenijo bistveno težji, zaradi interesov kar treh sosednjih držav.
# Tudi Grčija je zablokirala vstop Makedonije v zvezo NATO zaradi zaščite lastnih interesov ter spornih odprtih vprašanj, ki jih ima s svojo sosedo. Slovenska oblast bi si morala vzeti Grčijo za zgled, namesto da se vztrajno izogiba zaščiti slovenskih interesov in klečeplazi pred tujci.
Zveza Domoljubnih Društev Hervardi
predsednik: Andrej Šiško
Vsa navodila za podpis obrazcev najdete na spletu SSN!
|
NE ZAMUDITE
Pismo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 25. januar 2009 @ 17:52 CET
S članstvom v Nato naj bi Slovenija zagotavljala:
• kolektivno varnost ( v skladu z 5. čl. Washingtonskega sporazuma ), kar pomeni, da bi v primeru agresije na ozemlje Slovenije, odgovorilo celotno članstvo zveze Nato,
• dolgoročno stabilno varnostno-politično okolje, ki ji bo omogočalo nemoten družbeni in ekonomski razvoj, vključno z nizko stopnjo tveganja za tuja neposredna vlaganja, ter ekonomsko sodelovanje z najbolj razvitimi državami,
• okrepljen zunanjepolitični profil in položaj države ter njen ugled v mednarodnih okvirih, vključno s prevzemanjem odgovornosti in skupnim odločanjem o najpomembnejših varnostnih vprašanjih,
• dolgoročno zmanjševanje izdatkov za obrambo, dvig učinkovitosti oboroženih sil, dolgoročno krepitev slovenske namenske industrije,
• udeležbo v znanstvenih, tehnoloških in informacijskih tokovih najbolj razvitega dela sveta.
Nato skrbi tudi za varnost zračnega prostora RS.
Koliko se zgornja pričakovanja uresničujejo pa je vprašanje, ki bi mu morale vladne službe posvetiti več poznosti.
Koliko je tudi zares okrepljen geopolitični položaj Slovenije?
S članstvom Slovenije v NATO naj bi se krepil geopolitični položaj Slovenije. Odnosi s sosedami in drugimi državami naj bi bili boljši zaradi okrepljenega položaja Slovenije v mednarodnem okolju.
Slovenija z vstopom prevzema vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Severnoatlantske pogodbe in ima znotraj zavezništva enakopravno vlogo. V skladu z določbami Severnoatlantske pogodbe Slovenija lahko kadarkoli zahteva medsebojno posvetovanje znotraj zavezništva, če bo po njenem mnenju ogrožena njena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost. V primeru oboroženega napada bo Slovenija takoj lahko zahtevala obrambo s strani zavezniških držav.
Seveda bo tudi Slovenija nudila pomoč kateri izmed držav članic, v primeru, da bo le-ta ogrožena.
Gledano širše naj bi se povečal tudi vpliv Slovenije v mednarodnih odnosih. Slovenija bo pristopila k organizaciji, ki jo sestavljajo najrazvitejše države sveta. S članstvom je Slovenija pridobila pravico enakovrednega sodelovanja in posvetovanja s temi državami o vprašanjih mednarodne in tudi lastne varnosti, ki jo izven te organizacije ne bi imela.
Jaz osebno se ne morem opredeliti, ali je razmišljanje o izstopu iz članstva Nato odločitev, ki bi prinesla Sloveniji boljši položaj. To vprašanje zares ne sodi v populistično debato, ker zahteva da ga prevetrijo strokovnjaki z vojaškega in političnega področja. Res pa je, da svojo varnost moramo iskati v okviru EU, v katero smo včlanjeni. Varnostno - politično okolje se spreminja in težko je reči do kakšnih sprememb bo še prišlo. Lahko smo kot narod še tako samozavestni in pravični s svojimi pogledi in sodbami, vendar dejstvo je, da majhnim narodom določajo njegov geopolitični in vojaški strateški položaj drugi, pa če nam je to všeč ali ne.
Mislim, da bi Slovenija morala sproti ocenjevati varnostne razmere in njeno vlogo pri ohranjanju ravnotežja, nikakor pa se Slovenija ne bi smela izpostavljati prevelikim tveganjem, n. pr. terorizmu, pošiljanju slovenskih vojakov na krizna območja, prevelikim izdatkov za vojsko, itd. Politika, ki jo je vodil Nato in Busheva administracija ni v skladu z vrednotami Slovenije, ki se borijo za mir v svetu, odpravo smrtne kazni, spoštovanje človekovih pravic (taborišče na Guantanami) in druge vrednote.
Zanima me, ali je Slovenija izrabila svojo možnost in se posvetovala znotraj zavezništva, ker Hrvaška po mnenju državljanov ogroža njeno ozemeljsko celovitost. Absolutno neprimeren čas je, da bi Slovenija dala Hrvaški soglasje za vstop v NATO, dokler mejnih vprašanj kandidatka za NATO ne reši s Slovenijo na ustrezen način. V isti zvezi ne moreta biti dve članici, pri katerih je prisotna tako močna kolizija interesov in nimata rešenih vprašanj, ki vplivajo na medsebojno dobro sosedstvo.
Zgornji pismi g. Gregorja Puha in SSN oziroma Hervardov sem objavila z namenom, da se odpre debata okrog teh vprašanj , le-ta ne izražajo v celoti mojega osebnega stališča v pogledu izstopa iz NATA.
Vabim vas, da se vključite v resno debato o teh vprašanjih.
Prijazen pozdrav
Tatjana Malec
Pismo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 26. januar 2009 @ 18:46 CET
Iz Zveze domoljubnih društev Hervardi sporočajo:
Danes je odbor za zunanjo politiko predlagal Državnemu zboru, da naj v četrtek, 29.1.2009 ratificira protokol o vstopu Hrvaške v NATO. To pomeni, da danes ratifikacije še "najbrž" ne bo in da bodo bržkone vsi podpisi z datumi, pred 30.1.2009, neveljavni. Če že aktivno zbirate podpise, vpišite datume 30.1 ali 31.1.2009, kar nam bo omogočilo njihovo veljavnost, tudi če poslance "nekaj piči" in prestavijo točko dnevnega reda o ratifikaciji na današnji ali jutrišnji dan.
Zagata Nata
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 26. januar 2009 @ 21:07 CET
Odgovor
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 26. januar 2009 @ 23:16 CET
vseeno sem od vas pričakovala malo bolj državotvorno držo, ko gre za tako pomembna vprašanja, kot je vprašanje državne meje in včlanjenja Hrvaške v NATO in EU. Vam je verjetno vseeno kam spadajo slovenski zaselki in slovensko morje, saj se niti z eno samo besedo ne zavzemate za stvari in opaziti je, da se vedete, kot da se vas stvari sploh ne dotikajo. Iz najbolj resnih tematik delate burke. Ljudi ste razdražili s tistimi posnetki od NDH s Paveličem, sedaj pa jih je še dodatno razburil predsednik Državnega sveta g. Blaž Kavčič. Niti z eno samo besedo pa niste povedali, da so spadali pod NDH tudi slovenski kraji in sicer: Bregansko selo (danes se imenuje Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (danes Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem in kako so tamkajšnje prebivalce počistili in jih izgnali v KL.. Gre za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo okrog 800 prebivalcev in je spadalo pod Nezavisno državo Hrvaško. Meni zagotovi ni vseeno za vse odrezane slovenske vasi in se čutim državljansko dolžno, da se zavzemam za pravično stvar.
Po moji presoji mislim, da ni primeren trenutek, da bi Hrvaški Slovenija dala zeleno luč za vstop v NATO. Sem zgoraj povedala zakaj. Seveda politika bo naredila po svoje, saj je vedno tako.
Strinjam se z drugimi v tistih temah, kadar sem prepričana v stališče, ki ga zagovarjam. Tudi s Hervardi je tako, ne pritrjujem jim slepo. Sicer pa jaz nisem njihova članica, le oni so moji prijatelji in mislim, da me imajo ne glede na to, da se z njimi vedno ne strinjam, tudi oni za zaveznico v temeljnih vprašanjih, ki zadevajo domovino. Jaz nisem vezana na nikogar. Nasprotujem vsaki militarizaciji in vojnam, ker za razliko od vas, sem dala vojne vihre skozi in vem koliko trpljenja in krivic vojne prinesejo. Zame so to resna vprašanja. Glede na včlanjenost Slovenije v EU in sedanjo varnostno in geopolitično oceno pa se ne morem odločiti, da bi oblikovala svoje subjektivno prepričanje, v katerega bi bila stoodstotno prepričana. Prav toliko je razlogov »za« kot je razlogov »proti« NATU. Toliko pa sem poštena do same sebe. Pa nikar ne mislite, da nisem obrambno podkovana, saj sem veliko let bila po službeni dolžnosti vodja splošne službe hkrati tudi upraviteljica vojnih načrtov za delovanje na teritoriju v vojni pripravljenosti, kriznih in vojnih razmerah. Stvari mi niso popolnoma tuje. Da smo si na jasnem, jaz nisem nobena vneta zagovornica Vatikana, kot mi kar naprej očitate in dražite bralce Pozitivk. Zavzemala sem se le za svobodo veroizpovedi in svobodo vesti, ki je bila v komunističnih in realsocialističnih časih ljudem kratena in zato se mi dobesedno upre vsak, ki nadaljuje s to sovražno nastrojeno politiko in kompulzivno silo do vernikov in inštitucije. Ali nismo v demokraciji, ali ne urejajo državni organi in za to pooblaščene institucije razmerja s cerkvijo? Glede islamizacije Evrope s fundamentalizmom, terorizmom in kulturo, ki ima vgrajeno v svojo vero šeriatsko pravo in nespoštovanje človekovih pravic, pa vas očitno nič ne skrbi. Kar sem zapisala glede vdorov Turkov v naše kraje, je to resnično, kar sem zapisala, saj sem prebrala in se poglobila v veliko virov, ki govorijo o tem. Glede Turčije sem proti, da bi bila v NATU. Sicer pa jaz ne morem biti noben razsodnik za vso zmedo na tem svetu. Glede zasidranosti ameriške letalonosilke, pa ni potrebno, da bi njen premec z vzletno stezo počival v NATU, njena krma pa bi se dotikala sovražne Savudrijske uvale! V Kopru je že bila Natova letalonosilka J.F.K , ki ni rabila dotikanja dotikanja s hrvaško obalo. Poglejte v moji pesniški zbirki na strani 103 pesem Good Bye J.F.K. s planeta Nato, če ne verjamete. Na moji spletni strani www.tatjana-malec.si pod menijem Moje mesto in morje v sliki in poeziji pa je tudi slika letalonosilke.
LP Tatjana