NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 11-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  • petek 14-avg
  • Potepini

  • sobota 15-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 16-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 17-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • torek 18-avg
  • Torkove igrarije z Društvom šaleških likovnikov

  • petek 21-avg
  • Urbana umetnost ljubljanskih ulic

  • nedelja 23-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 25-avg
  • Torkove igrarije s Plesnim studiem N

  • četrtek 27-avg
  • Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji / 2020
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 29-avg
  • 34. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju

  • ponedeljek 31-avg
  • Leo Ivandič: Po poteh duhovne inteligence

  • torek 01-sep
  • Sončna delavnica

  • sreda 02-sep
  • Športno-zgodovinska Ljubljana z Esadom Babačićem

  • petek 04-sep
  • Handicap turnirji - vsak petek v Biljardnici Kaval

  • nedelja 06-sep
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 07-sep
  • Poletni potapljaški tabor

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Diamant   
    petek, 21. oktober 2016 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Mušice nad vodo so dale slutiti, da bo deževalo, saj so se v rojih kot zlovešči stebri spuščale in dvigale nad gladino temno zelenega tolmuna. Kot sence globin so ribe prežale na plen, ga čakale, da je priletel od zgoraj, iz neba, ga prijele in jih že ni bilo več. V celotnem prostoru se je čutila napetost, nemir narave je bil v zraku, v vodi, med drevjem, v vsej okolici struge potoka.

    Samička vodomca, ki je imela gnezdece pod skalnim previsom, je precej živahneje letala med vodnimi kapljami, ki so še v zadnjih sončnih žarkih blestele in žarele kot biseri narave. Vse je bilo čutiti, kot da se pripravlja na nekaj grozečega, na nevihto; tudi zvoki žuboreče vode in oddaljeno grmenje na vzhodu je napovedovalo. Vsi so najavljali, da se potok pripravlja za sprejem, kar mu bo dano, položeno v strugo; da se bo moral boriti s silami, ki so ga že na tisoče let delale le še bolj močnega, bolj odpornega in osamljenega v tem.

    Sedela sta na robu tolmuna in opazovala življenje, ki se je odvijalo okoli njiju. S pogledi sta bila zamaknjena v dogodke, saj sta bila del žive narave, ki je umirala zato, da so drugi živeli življenje zmagovalca. Petje kukavice je zaobjemalo celostno podobo narave in ji dajalo pomen dogodkov, saj je verjetno iskala, kam bi položila svoje bodoče potomstvo in nanj pozabila.

    Ona je bila vsa kot zavita v mavrico. Žarki, ki so pronicali skozi mlado bukev, so jo oblivali in jo delali še lepšo, še bolj mikavno. Bila je kot vila, ki prihaja k vodi, da se odžeja in s svojo podobo še polepša lepoto kraja. On jo je gledal, kot da bi si jo hotel za večno vtisniti v spomin, jo zakleniti vase in poglobiti v dušo. Ob njej se je počutil tako, kot da lebdi; bilo mu je prijetno in šum vode v potoku je odnašal njene besede naprej, dalje od njega; bilo mu je, da bi kar zaspal. Na vsa njena vprašanja ni odgovarjal, samo poslušal je, kako se njene besede zlivajo, se mešajo z glasom žuboreče vode.

    »Kaj mi delaš sedaj?« ga je vprašala, pogledala z modrimi očmi, modrimi kot ocean, ki se pripravlja na orkan, katerega valovi postajajo vse močnejši, vse večji. »Daj povej,« je tiho zašepetala, »reci mi, kaj mi delaš?«. Na njenem obrazu se je zrcalilo zadovoljstvo in sreča, bila je rahlo bleda, njeno dihanje je govorilo o dogajanju v njeni duši, v njenem lepem telesu polnem življenja in strasti. Bila je kot čaša ljubezni, polna čaša, ki jo je treba izpiti do dna in jo zopet napolniti z ljubeznijo.

    Zrl ji je v obraz in spremljal njeno valovanje, polno moči in notranjega boja s silami življenja, jo božal po laseh in poljubljal. »Ljubim te,« ji je rekel, »sedaj te ljubim!« je še ponovil.

    Voda je postajala vse glasnejša, bolj je žuborela, vse je bilo slišati, kot da se prebujata iz sna in da sta sanjala, da sta bila skupaj; kot eno bitje sta bila, zlita v celoto telesa, ki ima dvoje src. Nemir ju je obšel, ko sta malo pohitela od potoka v hrib, saj nista želela, da deli kdo z njima to srečo, ki je del njiju in je samo njuna.
    Pri vračanju v polje vsakdana si je očital, da ji ni rekel, kar je bilo samo po sebi umevno. Moral bi ji reči, saj si to zasluži. Moral bi ji reči, da je zelo bogat, ker ima njo, ker sta skupaj; in da je bogat, ker je njegova prijateljica. Povedati bi ji moral, pa saj ji je že, da je diamant za brušenje in da je remek delo narave in da prihaja na dan vsa njena notranjost, iz dneva v dan.

    Preden sta se poslovila, si je obljubil, da bo prevzel odgovornost za obdelavo tega dragega kamna.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja kanika59
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Diamant | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,02 seconds