V javnosti se veliko govori o dejavnikih, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Na nekatere, kot je na primer genetska nagnjenost k nekaterim boleznim, nimamo vpliva. Na druge pa s svojimi odločitvami lahko bistveno vplivamo. Kajenje je na primer takšna dejavnost, ki je škodljiva in kateri se lahko odrečemo. Tudi osveščenost glede kajenja je danes na zahodu dokaj visoka. Težko bi namreč našli človeka, ki bi trdil, da kajenje ni škodljivo ali da je celo koristno.

Med zdravju škodlivimi dejavniki, na katere vsak lahko bistveno vpliva, je tudi prehrana. Tu pa je osveščenost ljudi veliko manjša. Zadnje čase narašča število znanstvenih raziskav, ki skušajo določiti, katera so rizična živila v naši prehrani. In v veliki večini raziskav se kot nabolj rizično živilo znova in znova pojavlja meso.

Zato sta eni od največjih svetovnih avtoritet pri raziskavi raka (World Cancer Research Fund in American Institute for Cancer Research) v svojih priporočilih navedli, da obstaja "prepričljiva povezava med rdečim mesom, mesnimi izdelki in rakom debelega črevesja in danke". Nadalje trdijo, da je povezava med mesom in rakom v vidu tekočih raziskav veliko bolj prepričljiva kot je bila v 90tih letih. Navajajo tudi, da raziskave kažejo na povezavo med mesom in rakom prostate, pljuč, požiralnika, želodca in trebušne slinavke.

Zanimiv je tudi njihov podatek, da je v Združenih državah ozaveščenost ljudi o povezavi med mesom in rakom le 35% (v Sloveniji pa je ta vrednost verjetno še veliko manjša, saj so nekateri celo prepričani, da je meso vir zdravja).

Pa si poglejmo nekaj teh raziskav:

Raziskava v okviru EU (European Prospective Investigation Into Cancer and Nutrition – EPIC) je vključevala več kot pol miljona subjektov. Raziskali so povezavo med različnimi vrstami raka in posameznimi živili. Zaradi izredno velikega števila subjektov so rezultati teh študi še toliko bolj pomembni. Raziskava, ki je ugotavljala povezavo med hrano in rakom želodca [1] je našla sledeče povezave: za vsakih 100g dnevno zaužitega mesa se poveča verjetnost za raka želodca za faktor 3.52.

Torej se za vsako povečanje dnevnega vnosa mesa za 100g možnost za raka poveča za 252%. Za primerjavo: povprečen prebivalec Slovenije v povprečju poje okrog 250g mesa dnevno.

Nadalje ista raziskava ugotavlja, da se za vsakih 50g dnevno zaužitega rdečega mesa poveča možnost raka želodca za 73%, ter se za vsakih 50g dnevno zaužitih mesnih izdelkov poveča možnost raka za 145 %.

Gornjim raziskavam se pridružuje tudi raziskava [2] narejena na japonski University of Occupational and Environmental Health, ki je ugotavljala povezavo med rakom želodca in različnimi živili. Rezultati potrjujejo bistveno povezavo med uživanjem mesnih izdelkov ter rakom želodca; relativno tveganje za raka se z uživanjem mesnih izdelkov poveča za 170%. V rezultatih so upoštevali ter izločili vplive kajenja, starosti, spola in ostalih prehranskih faktorjev. Hkrati pa so ugotovili, da uživanje veliko zelene in rumene zelenjave bistveno (za 60%) zmanjša možnost nastanka raka želodca.

V raziskavi v Mehiki [3] so prišli do podobnih rezultatov. Določiti so želeli statistični vpliv posameznih živil in skupin živil na pojavnost raka v Mexico City-ju. Upoštevali in izločili so znane faktorje, ki vplivajo na pojavnost te bolezni, kot so: starost, spol, dnevni vnos kalorij, vnos pekočih paprik, kajenje, socialno-ekonomski status, vnos soli  ter preteklo pojavnost razjed na želodcu. Po izločitvi vseh teh faktorjev so rezultati pokazali, da je tveganja za raka na želodcu bistveno povezano z pogostim uživanjem mesa (povečanje za 210%) ter mesnih izdelkov (povečanje za 220%). Tveganje se bistveno poveča tudi z pogostim uživanjem rib (povečanje za 120%) in mlečnih izdelkov (povečanje za 170%). Raziskovalci so ugotovili tudi bistveno povezavo med večjim uživanjem rumene in oranžne zelenjave ter zmanjšanjem možnosti raka.

Na švedskem Karolinska Institutet v Štokholmu so pripravili meta-analizo [4] več raziskav na temo mesa in raka želodca. Rezultate petnajstih raziskav so združili v dve skupini in ugotovili povezavo med dozo in odzivom (dose-response). Ta je pokazala da se možnost raka na želodcu za vsakih dnevno zaužitih 30g mesnih izdelkov v prvi skupini raziskav poveča za 38% (case studies) in v drugi skupini za 15% (kohortne študije).

Na univerzi Johns Hopkins University v ZDA so izvedli podobno meta-analizo [5] študij, kjer so iskali povezavo med zaužitjem posameznih maščob (nasičenih nenasičenih, večkrat nasičenih itd.) ter mesom in pojavnostjo raka prostate. Ugotavljajo, da so podatki za posamezne maščobe manj konsistentni, vendar kažejo na povezavo med rakom prostate in nasičenimi maščobami ter maščobami živalskega izvora. Nadaljnja analiza pokaže, da so podatki raziskav, ki povezujejo meso in rak prostate precej bolj konsistentni. Velika večina preučenih raziskav namreč kaže močno povezavo med mesom in rakom prostate ter določajo faktor povečanja tveganja za 30% ali več.

V Montevideo, Urugvaj so izvedli raziskavo [6], ki je skušala ugotoviti povezavo med posameznimi skupinami živil in pojavnostjo raka prostate. Pri analizi se je kot največji faktor tveganja pokazalo meso (povečanje tveganja za 100%) ter skupna količina zaužitih kalorij (povečanje tveganja za 90%). Kot rizična sta se pokazala še skupna količina zaužitih maščob ter uživanje desertov. Nasprotno pa uživanje sadja in zelenjave zmanjša možnost nastanka raka prostate za 50%.

Zanimiva je raziskava iz ZDA [7], kjer so prav tako ugotavljali pojavnost raka prostate, najpogostejše oblike raka med moškimi. Želeli so ugotoviti, zakaj je večja pojavnost te bolezni med američani črnskega rodu. Ugotovili so močno povezavo med maščobami živalskega izvora in povišanjem pojavnosti raka prostate. Tveganje za belce, ki uživajo več maščob živalskega izvora, se je povečalo za 120-160%, povečanje tveganja za črnce pa se giblje med 120-320%.

Na medicinski fakulteti v Harvardu so prav tako izvedli raziskavo [8], s katero so želeli ugotoviti povezavo med hrano in rakom prostate. Spremljali so preko 50.000 moških starih od 40 do 75 let v časovnem intervalu 4 let. Ugotovili so, da od maščob na raka prostate vpliva le maščoba živalskega izvora (faktor povečanje tveganja za 63%), medtem ko maščoba rastlinskega izvora na povečanje ne vpliva. Živilo, ki se je pokazalo kot največji faktor tveganja je bilo rdeče meso (faktor povečanje tveganja za 163%).

Študija na Havajih [9] je opazovala preko 20.000 moških v 5 letnem obdobju. Odkrili so močno povezavo med rakom prostate in uživanjem govedine (faktor povečanje tveganja za  60%) ter skupnim zaužitjem maščob živalskega izvora (faktor povečanje tveganja za 60%). Kajenje in uživanje alkohola ni vplivalo na pojavnost raka prostate.

Zelo široka meta analiza [10], ki je obsegala 23 držav in iskala povezavo med prehrano in 27 vrstami raka je ugotovila, da so prehranski faktorji močno povezani z nekaterimi vrsti raka. Predvsem pa so izstopale močna povezava med uživanjem mesa in rakom črevesja ter povezava med uživanje maščob in rakom prsi ter rakom maternice.

Izredno pomembna je študija verske skupine adventistov sedmega dne [11]. Pri tej študiji je zelo pomembno dejstvo, da je bilo v študijo vključeno veliko število ljudi z zelo podobnim življenskim stilom. Adventisti namreč ne kadijo in ne pijejo alkohola ter ne uživajo drugih poživil (kave, čaja). Edina prehranska razlika med njimi je, da jih približno 50% uživa meso, drugih 50% pa je vegetarijancev. Ta skupina ljudi je torej idealna za primerjavo in ugotavljanje vpliva mesa na zdravje, saj direktno primerja vegetarijance in nevegetarijance s primerljivimi življenskimi slogi. Rezultati študije pokažejo, da imajo adventisti, ki so v preteklosti uživali meso, za 180% večjo možnost za pojav raka na črevesju kot tisti, ki ga niso uživali. Faktor povečanja tveganja za uživanje govedine je 130%, za jagnjetino je povečanje tveganja 170% , pri uživanju jedi z veliko nasičenimi maščobami pa se tveganje poveča za 110%.

V sodelovanju z organizacijo International Agency for Research on Cancer so na Nizozemskem naredili raziskavo [12], kjer so iskali povezavo med prehrano in rakom trebušne slinavke. V rezultatih so upoštevali ter izločili faktorje kot so: starost, spol, poraba cigaret preko celega življenja ter skupni dnevni kalorični vnos. Po odpravi teh faktorjev je raziskava pokazala, da se tveganje za raka na trebušni slinavki bistveno poveča z uživanjem rib in jajc. Nasprotno pa se tveganje bistveno zmanjša z uživanjem zelenjave.

V raziskavi, ki je prav tako preiskovala povezavo med prehrano in rakom slinavke, narejene na National Cancer Institute v ZDA [76], so ugotovili bistveno povezavo med uživanjem različnga mesa in rakom slinavke (41% povečanje tveganja za vse vrste mesa), med uživanjem rdečega mesa in rakom (42% povečanje tveganja) in med dobro pečenim mesom in rakom (52% povečanje tveganja).

V od leta 1970 se je pojavnost raka na črevesju v Šanghaju na Kitajskem dramatično povečala. Zato so raziskovalci ameriške medicinske fakultete University of Nebraska Medical Center raziskali morebitno povezavo med prehrano in rakom črevesja [13]. Pri rezultatih so upoštevali in izločili faktorje kot so starost, kalorični vnos in podobno. Rezultati so pokazali 50% večje tveganje za raka na črevesju pri uživanju rdečega mesa, povečanje za 70% (moški) in 20% (ženske) pri uživanju rib ter povečanje tveganja za 40% (moški) in 30% (ženske) pri uživanju jajc. Uživanje sadja pa je tveganje bistveno zmanjšalo (30% moški in 40% ženske).

Na harvardski medicinski fakulteti so z raziskavo [14] želeli potrditi že dokazano pozitivno povezavo med rakom črevesja in mesom ter povezavo med živili bogatimi z vlakninami in zmanjšanjem tveganja. V študijo so vključili nekaj čez 47.000 moških in jih spremljali preko šest letnega obdobja. Raziskava je pokazala, da obstaja močna povezava med uživanjem rdečega mesa in rakom črevesja (71% povečanje tveganja). Prav tako ugotavljajo, da imajo moški, ki jedo rdeče meso kot glavno jed vsaj petkrat tedensko za 257%  večjo možnost zboleti za rakom črevesja kot tisti, ki jedo rdeče meso manj kot enkrat mesečno. Pri  določanju tveganja so raziskovalci upoštevali in izločili vse ostale faktorje tveganja (ostale prehranske navade, telesno aktivnost, telesno težo, alkohol, kajenje, uporabo aspirina itd.)

Na Cancer Research Center v Honolulu na Havajih so naredili kohortno študijo [15], ki bi preverila povezavo mesa in raka trebušne slinavke. V sedem letnem obdobju so opazovali preko 190.000 subjektov iz različnih etničnih skupin. Po izločitvi faktorjev kot so: starost, kajenje, diabetes, družinsko nagnjenost k raku trebušne slinavke, etnično pripadnost...) so rezultati pokazali nedvoumno povezavo med rdečim mesom in rakom trebušne slinavke (povečanje tveganja za 50%) ter povezavo med mesnimi izdelki in rakom trebušne slinavke (68% povečanje tveganja).

Na univerzitetni bolnišnici v Essnu v Nemčiji so izvedli raziskavo [16], ki je skušala ugotoviti povezavo med beljakovinami, maščobami živalskega izvora in vlakninami ter rakom črevesja. Uporabili so dve kontrolni skupini, pri katerih so beležili pojavnost črevesnih adenomov. To so benigne tvorbe, verndar imajo močno tendenco, da se s časom sprevržejo v maligno tvorbo in raka črevesja. Pri analizi podatkov so upoštevali faktorje kot so kalorijski vnos, relativna teža in socialno ekonomski položaj v družbi. Podatki so pokazali močno povezavo med uživanjem mesa in črevesnimi adenomi. Primerjava s prvo kontrolno skupino je pokazala 260% povečanje tveganja, medtem ko je primerjava z drugo skupino pokazala kar 340% povečanje tveganja. Na drugi strani je količina zaužitih ogljikovih hidratov močno povezana z zmanjšanjem tveganja (71% zmanjšanje tveganja), prav tako vnos beta-karotena, ki je zmanjšal tveganje za 76%.

Na Wageningenški univerzi na Nizozemskem so raziskovali vpliv prehrane na pojav kancerogenih črevesnih tumorjev ter genetske mutacije v posameznih tumorjih [17]. Nastale črevesne tumorje so razdelili v dve skupini, in sicer tiste z mutacijo APC gena v tumorjih (APC+) in tiste brez te mutacija (APC-). Odkrili so povezavo med pojavnostjo APC+ tumorjev in vnosom mesa, rib in maščob. Tveganja za APC+ tumor se je pri mesu povečalo za 70%, pri ribah za 40% in pri maščobah za 350%. Uživanje zelenjava je pri obeh vrstah tumorja bistveno zmanjšala tveganje (verjetnost tumorja APC+ se zmanjša za 40%, tumorja APC- pa za 70%).

Študija, ki so jo izvedli v Melbournu, Avstralija, je preiskovala vpliv mesa na raka danke [18]. Opazovali so preko 37.000 prebivalcev Melbourna. Rezultati so pokazali znaten vpliv rdečega mesa ter mesnih izdelkov na pojavnost raka danke. Verjetnost tveganja se poveča pri uživanju rdečega mesa za 130%, pri uživanju mesnih izdelkov pa za za 100%.

Povezavo med rdečim mesom in rakom črevesja in danke je potrdila tudi raziskava univerzitetne bolnišnice v Lausanne, Švica [75], ki poleg povezave rdečega mesa in mesnih izdelkov z rakom ugotavlja, da uživanje sadja in zelenjave zmanjša možnost raka.

Študija v okviru švedske kohortne mamografske študije [19] je želela določiti, kateri predeli črevesja so posebej ogroženi pri uživanju rdečega mesa. Glede na študijo so podatki o kancerogenem delovanju rdečega mesa na črevesje zajetni. Avtorji študije torej ne dvomijo, da rdeče meso povzroča raka na črevesju in danki, zanimalo jih je le, na kateri predel črevesja kancerogeno delovanje bolj vpliva. Rezultati so pokazali, da rdeče meso najbolj vpliva na pojav raka v distalnem delu debelega črevesa (120% povečanje tveganja) manj pa v proksimalnem (3% povečanje) in danke (28% povečanje).

Še ena študija v okviru švedske kohortne mamografske študije[20] je raziskala vpliv posameznih mesnih izdelkov na pojavnost raka na želodcu. Po izključitvi ostalih faktorjev so rezultati pokazali, da se verjetnost tveganja raka na želodcu za uživanje mesnih izdelkov poveča za 66%. Po posameznih kategorijah pa se tveganje za raka poveča za 55% pri slanini, za 50% pri klobasah in hrenovkah ter za 48% pri šunki. Študija je prav tako pokazala, da so nitrosamini v mesnih izdelkih močno povezani z nastankom raka na želodcu.

Še eno izredno pomembno študijo adventistov sedmega dne [21], ki raziskuje povezavo med prehrano in različnimi boleznimi, so opravili na univerzi Loma Linda v Kaliforniji, ZDA. Kot že omenjeno, so adventisti sedmega dne izredno pomembna skupina ljudi za študiranje človeške prehrane, saj so praktično vsi ostali zunanji dejavniki v skupini enaki (kajenje, alkohol, življenski slog). Raziskava pokaže, da je verjetnost za smrt zaradi ishemične bolezni srca za 131% večja pri tistih adventistih, ki jedo govedino vsaj 3x na teden kot pri vegetarijancih. Nadalje ugotavlja da je možnost raka debelega črevesja za 88% večja pri vsejedih kot pri vegetarijancih, prav tako je možnost raka prostate za 54% večja pri vsejedih kot pri vegetarijancih. Pokaže se tudi, da je uživanje oreščkov ter uživanje polnozrnatega namesto belega kruha varovalno proti ishemičnih boleznih srca. Kot varovalno proti različnim boleznim se pokaže tudi uživanje stročnic in sadja. Raziskovalci zaključijo, da poleg izključitve mesa iz jedilnika pomaga pri bistveno boljšem zdravju vegetarijancev tudi zamenjava le-tega s stročnicami, oreščki sadjem in zelenjavo.

Naslednja pomembna študija adventistov se je koncentrirala na smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja [22]. Študija je pomembna zato, ker so bolezni srca in ožilja ena od vodilnih smrtnih bolezni na zahodu. Študija je pokazala, da je smrt zaradi bolezni srca in ožilja kar trikrat bolj verjetna med vsejedimi kot med vegetarijanci. Tako velika razlika je obstajala kljub temu, da so upoštevali ostale faktorje, ki vplivajo na to bolezen.

Krvni tlak je eden od rizičnih faktorjev za bolezni srca in ožilja ter množico drugih bolezni. Raziskava univerzitetne bolnišnice Royal Perth Hospital [23] je pokazala, da z vegetarijansko prehrano lahko spremenimo krvni tlak. Vsejedi prostovoljci so za testno obdobje šestih tednov uživali vegetarijansko hrano. Po šestih tednih se je sistolični tlak znižal za 5-6 mm Hg, diastolični pa za 2-3 mm Hg. Sprememba je bila reverzibilna, kar pomeni, da se je tlak po prehodu na vsejedo dieto ponovno dvignil. Temu je pritrdila tudi raziskava EPIC [24], ki je primerjala krvni tlak med vsejedimi, ribojedimi, vegetarijanci in vegani. Rezultati so pokazali, da imajo tisti ki ne uživajo mesa na splošno nižji tlak, vegani pa imajo najmanjši krvni tlak med vsemi skupinami in je bistveno nižji kot pri vsejedi skupini.

Na medicinskem oddelku Newyorške univerze so s pomočjo kohortne študije [25] raziskali povezavo med mesom, nekaterimi makrohranili in rakom prsi. Sodelovalo je preko 14.000 žensk, ki so bile razdeljene v skupine z izenačenimi faktorji (starost, čas prijave v študijo, stanje menopavze, menstrualni cikel), ki poleg prehrane vplivajo na pojavnost raka prsi. Primerjalni rezultati so pokazali, da se tveganje za nastanek raka prsi pri uživanju mesa poveča za 88%.

S pomočjo kohortne raziskave, ki je za subjekte uporabila adventiste sedmega dne [26], so raziskovalci iskali povezavo med prehrano, telesno težo in rakom prostate. Osebe z prekomerno telesno težo so imele za 150% večjo možnost za raka prostate kot tisti z normalno težo. Rezultati so nadalje pokazali, da je uživanje mleka, sira, mesa in jajc bistveno povezano s pojavnostjo raka prostate. Raziskovalci so našli razmerje med dozo in odzivom za vsa štiri živila živalskega izvora in rakom prostate. Osebe, ki so uživale veliko od vsake skupine živil živalskega izvora so imele povišano tveganje raka prostate za 260%.

V ameriškem inštitutu za raziskavo raka (National Cancer Institute) [27] so iskali povezavo med pogostostjo črevesnih adenomov in načinom priprave mesa. V rezultatih so upoštevali ter izločili faktorje, ki poleg prehrane vplivajo na pojavnost raka (starost, spol, skupni kalorični vnos, uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, fizično aktivnost in kajenje).

Rezultati so pokazali močno povezavo med količino rdečega mesa v prehrani in pojavnostjo adenomov. Tveganje naraste za 11% za vsakih 10g rdečega mesa na dan. Če je to meso dobro zapečeno, tveganje naraste za 29% za vsakih 10g mesa. Meso pečeno na žaru poveča tveganja za 26% za vsakih 10g mesa. Ta raziskava prav tako potrjuje, da pri termični obdelavi mesa nastajajo karcenogene snovi (heterociklični amini in policiklični aromatični oglikovodiki), ki povečajo možnost  nastanka raka.

Zelo veliko študij [28][29][30][31][32] je skušalo identificirati vpliv kancerogenih snovi v mesu na razne vrste raka. Vse so povezale uživanje mesnih izdelkov in rdečega mesa z povišanim tveganjem za nastanek adenomov ali raka debelega črevesja in danke. Ena od študij [30] je kot posebno nevarno določila dobro zapečeno rdeče meso (kot je na primer meso pečeno na žaru ali na ponvi), kjer se tveganje za raka poveča kar za 336%. Ena od študij [31] je dognala, da je v mesu, ki je obdelano pri temperaturi 250 stopinj pojavnost kancerogenih heterocikličnih aromatičnih aminov večja kot pri mesu obdelanem pri nižji temperaturi, hkrati pa ugotavlja, da je pojavnost drugih kancerogenih snovi (policikličnih aromatičnih oglikovodikov) v mesu prisotna ne glede na temperaturo obdelave.

Raziskava mednarodne agencije za raziskavo raka v Lyonu, Francija [85] je eksperimentalno dokazala, da organizem prejme velik delež kancerogenih snovi iz mesa. Po zaužitju na žaru pečene mlete govedine je koncentracija preiskovane kancerogene snovi (2-amino-1-metil-6-phenylimidazo(4,5-b)piridine) v urinu narasla za 1300% do 3700%.

Ena od študij[32] je preverjala tudi povezavo med uživanjem rdečega mesa (predvsem dobro pečenega) in pljučnim rakom in rakom prsi. Rezultati so pokazali bistveno povečano tveganje za pljučnega raka (tudi med nekadilci) ter rakom prsi kot posledico uživanja rdečega mesa.

Povezavo med rakom pljuč in mesom je potrdila tudi raziskava v Urugvaju [63], povezavo z rakom prsi pa raziskava v Nemčiji [68], ki je povezala uživanje rdečega mesa z 85% povečanjem tveganja. Pri ženskah pred menopavzo pa je bilo tveganje zaradi rdečega mesa še večje. Druga študija v Urugvaju [69] je potrdila tudi povezavo med živili z veliko nasičenimi maščobami in rakom pljuč (povečanje tveganja za 130%) ter živili s holesterolom in rakom pljuč (povečanje tveganja za 180%). Obe študiji v Urugvaju sta v rezultatih izločili vpliv kajenja in ostalih faktorjev.

Meta analiza večih raziskav [33] ki so iskale povezavo med mesom in rakom prsi, je pokazala, da se raziskave, ne glede na tip (kohortne ali študije primerov), strinjajo, da je pojavnost raka na prsih bistveno povezana z uživanjem mesa in nasičenih maščob.

Na splošno se v javnosti predstavlja meso kot dober vir železa. Železo v mesu, ki ga nekateri opevajo zaradi dobre absorbcije, se imenuje "hem-železo". Izredno veliko študij pa je dokazalo škodljiv vpliv  železa te vrste na organizem. Rezultati velikega števila študij [34][35][36][38], ki so iskale povezavo med vnosom hem-železa in diabetesom, kažejo bistveno povezavo med vnosom hem-železa in nastankom diabetesa tipa 2. Prav tako veliko raziskav [36][37][38] pokaže, da so visoke zaloge železa škodljive in so prav tako povezane z nastankom diabetesa tipa 2. Zanimivo je dejstvo, da raziskave ne povezujejo ne-hem železa (železo rastlinskega izvora) z boleznijo, pač pa izključno hem-železo (železo v mesu).

Študije, ki so iskale povezavo med hem-železom, višjimi zalogami železa ter obolenji srca in ožilja [39][40][43] ter srčnim infarktom [41][42] so prav tako dokazale bistveno povezavo med hem-železom in omenjenimi boleznimi. Podobno kot pri diabetesu, nobena od raziskav, ki diferencirajo tip železa, ne poveže železa rastlinskega izvora z boleznijo. Z nastankom bolezni je povezano izključno hem-železo (železo v mesu). Ena od študij [44] je pokazala, ne samo da se z vnosom hem-železa za 86% poveča možnost za srčni infarkt, ampak tudi to, da hem-železo dodatno vpliva na povečanje smrtnosti te bolezni.

Raziskava na milanskem inštitutu Istituto di Ricerche Farmacologiche Mario Negri [82] povezuje vnos  mesa z povečanim tveganjem za miokardialni infarkt. Možnost za infarkt je bila močno povezano z pogostostjo uživanja mesa, mesnih izdelkov, masla, maščob in kave.

Tudi raziskava Medicinske fakultete Nove Karoline [86] je s svojimi rezultati potrdila, da rdeče meso in visoke zaloge železa v krvi povišajo možnost smrti iz različnih vzrokov za 126%.

V javnosti so kot omega-3 maščobe v ribah vedno opisane kot zdravilne. Te maščobe naj bi zmanjšale bolezni srca in ožilja. Veliko študij pa izpodbija verodostojnost takih trditev. Raziskava, ki je raziskovala vpliv različnih maščob na srčne bolezni [45], je odkrila bistveno povezavo med omega-3 maščobami iz rib in povečanim tveganjem nastanka bolezni srca in ožilja, kar je ravno v nasprotju z javnim prepričanjem. Zanimivo je dejstvo, da ista raziskava s povečanim tveganjem ne povezuje omega-3 maščob iz rastlinskih virov, s povečanim tveganjem so povezane le omega-3 maščobe iz rib.

Še nekaj drugih raziskav spodbija trditev, da naj bi ribe in omega-3 maščobe v njih zmanjševale možnost srčnih obolenj, saj raziskavi [46][47] v rezultatih ne najdeta nobenega zmanšanja srčnih obolenj, ena od raziskav [45] pa dokaže celo povečanje tveganja.

V okviru študije zdravja medicinskih sester (Nurses Health Study II) [48] so raziskovalici iskali povezavo med rdečim mesom in rakom na  prsih. Spremljali so zdravje 90.000 medicinskih sester, ki so bile pred menopavzo. Ugotovili so močno povezavo med količino rdečega mesa v prehrani in pojavnostjo raka prsi (tip raka s pozitivnim estrogenskim in progesteronskim receptorjem).
Povezanost mesa z rakom prsi je potrdilo tudi veliko drugih raziskav [49][62][79], ki so analizirale, kako kancerogeni heterociklični amini, zaužiti preko mesa, delujejo v telesu.

Tudi raziskava v severni Braziliji [71], ki je potekala med avgustom leta 2002 in novembrom 2003 je iskala povezavo med prehrano in rakom na prsih. Odkrili so zelo močno povezavo med uživanjem rdečega mesa in rakom na prsih. Možnost za raka se je pri uživanju rdečega mesa povečala za 330%. Druga raziskava, narejena v Santa Catarini, prav tako v Braziliji [80], je pokazala izredno močno povezavo med svinjsko mastjo in rakom prsi (532% povečanje tveganja) ter mastnim rdečim mesom in rakom prsi (248% povečanje tveganja). Hkrati pa je pokazala močno zmanjšanje tveganja z uživanjem jabolk (70% zmanjšanje), lubenic (69% zmanjšanje) in paradižnikov (84% zmanjšanje).

Na New Yorški univerzi Columbia University so izvedli študijo vpliva mesnih izdelkov na kronično obstruktivno boleznijo pljuč [50]. Podatke o preko 7.300 udeležencih nacionalne prehranske študije (Third National Health and Nutrition Examination Survey) so obdelali ter ugotovili močno povezavo med količino zaužitih mesnih izdelkov in zmanjšanjem kapacitete pljuč. Prav tako so našli močno povezavo med uživanjem mesnih izdelkov in kronično obstruktivno boleznijo pljuč. Faktor tveganja se je pri uživanju mesnih izdelkov povečal za 78%.

Množici raziskav, ki dokazuje povezavo med rakom prsi in mesom se pridružuje tudi študija nacionalnega inštituta za onkologijo iz Urugvaja [77], ki je odkrila bistveno povezavo med uživanjem mesa (vseh vrst), rdečega mesa ter maščob in nasičenih maščob z tveganjem raka prsi. Največ se je povečalo tveganje z uživanjem rdečega mesa, kjer je tveganje za raka prsi naraslo za 320%. V rezultatih so upoštevali in izločili ostale faktorje, ki vplivajo na pojavnost raka.

Nadaljnja raziskava na temo povezave mesnih izdelkov in pljučnih bolezni so izvedli na osnovi Health Professionals Follow-up Study [51], kjer so zbrali podatke preko 42.000 oseb. Podatke so analizirali in izločili faktorje kot so: starost, kajenje in število pokajenih škatlic, energijski vnos, raso, regijo prebivališča, indeks telesne teže in fizično aktivnost. Rezultati so pokazali, da se z uživanjem mesnih izdelkov faktor tveganja za kronično obstruktivno boleznijo pljuč poveča za 164%.

Na Ullevaal University Hospital, Oslo, so z raziskavo preverili vpliv prehrane na revmatoidni artritis [52]. V slepi študiji so paciente z revmatoidnim artritisom v kontroliranih pogojih 3.5 meseca hranili  z vegansko, nato pa še 9 mesecev z vegetarijansko prehrano, medtem ko se je kontrolna skupina ves čas prehranjevala z vsejedo prehrano. Po končanem obdobju se je stanje vseh v vegetarijanski skupini bistveno izboljšalo, kar kaže na močan pozitiven vpliv vegetarijanske prehrane na RA.

Podobno raziskavo so naredili v Huddinge University Hospital, Stockholm [53], kjer so skupino pacientov z revmatoidnim artritisom razdelili v dve skupini. Prvo so hranili z vegansko prehrano brez glutena, drugo pa z skrbno uravnoteženo vsejedo prehrano. Po enem letu se je stanje v vegetarijanski skupini bistveno popravilo 40.5%, medtem ko se je stanje v uravnoteženi vsejedi skupini popravilo le 4%. Izboljšanje so pripisali manjši količini antigenov v veganski prehrani.

Zelo pomembna je Britanska študija vegetarijancev [54], ki je primerjala vegetarijance z vsejedimi posamezniki, ki skrbijo za svoje zdravje. Nekateri skušajo dokazano boljše zdravje vegetarijancev pripisati izključno večji pozornosti vegetarijancev za zdravo življenje. Zato je bila narejena študija, ki primerja vegetarijance s primerljivo ne-vegetarijansko skupnostjo oseb, ki skrbijo za zdravje. Kljub temu raziskava pokaže, da je smrtnost zaradi ishemične bolezni srca bistveno manjša pri vegetarijancih kot pri vsejedih.

Podobno študijo so naredili v Oxfordu, kjer so primerjali 6000 vegetarijancev z 5000 vsejedih [55] s primerljivimi življenskimi slogi. Rezultate so izenačili glede na količino kajenja, indeks telesne teže in socialni položaj. Količina mesa in sira v prehrani sta bila pozitivno povezana s količino holesterola v krvi. Kljub izenačenim dejavnikom so imeli vegetarijanci za 20% manjšo skupno smrtnost, 28% manjšo možnost za smrt zaradi ishemične bolezni srca, in 39% manjšo smrtnost zaradi malignih neoplazem. Za nameček so raziskovalci odkrili, da imajo vegetarijanci za pol manj možnosti, da bodo potrebovali nujno apendektomijo (odstranitev slepiča).

Tudi študija, narejena v Veliki Britaniji [56], je direktno primerjala vegetarijance in vsejede. Rezultate so izenačili glede na količino kajenja, indeks telesne teže in socialni položaj, pokazali pa so za 28% manjšo možnost smrti zaradi ishemične bolezni srca pri vegetarijancih ter za 39% manjšo možnost smrti za rakom.

Raziskava zdravja žensk v ameriški zvezni držabi Iowi [57] je raziskovala povezavo med mesom in rakom na pljučih. V rezultatih so upoštevali in izničili vpliv starosti, izobrazbe, števila pokajenih cigaret, vnos rumeno-zelene zelenjave, vnos sadja in sadnega soka, kalorično gostoto živil, medicinsko zgodovino ne- malignih pljučnih bolezni, vnos alkohola in indeks telesne teže. Rezultati so pokazali 230% povečanje tveganja za raka na pljučih v povezavi z uživanjem rdečega mesa. Negativni vpliv rdečega mesa je bil še posebej izrazit pri kadilkah (390% povečanje tveganja, pri katerem je izločeno tveganje zaradi kajenja). Rumeno zelena zelenjava je bila povezana z zmanjšanim tveganjem za raka pluč.

Kancerogene snovi nastajajo pri termični obdelavi mesa. Ameriška študija na University of Minnesota [58] je iskala povezavo med rakom slinavke in načini priprave mesa. Ugotovili so, da uživanje mesa, pečenega na žaru poveča možnost raka slinavke za 119%.

Študija, ki je raziskovala povezavo med kancerogenimi snovmi v mesu v odvisnosti od priprave in njihov vpliv na pojavnost raka [59] je prišla do rezultata, da za vsakih dnevno zaužitih 10g na žaru pečenega rdečega mesa poveča možnost za raka debelega črevesja in danke za 29%.

Podobna študija [60] je iskala povezavo med mesom, načinom priprave in rakom prsi. Rezultati so pokazali bistveno povezavo med ocvrtim rdečim mesom in rakom prsi, kjer se je tveganje za raka povečalo za 92%. 

Na Medicinski univerzi v Kaunasu, Litvi [61] so preiskali povezavo med rakom na želodcu in mesnimi izdelki. V rezultatih so upoštevali in odpravili vpliv kajenja, alkohola, družinske nagnjenost k raku, izobrazbe, mesta prebivališča, indeksa telesne teže ter vseh ostalih živil, ki bi vplivala na pojavnost raka. Ugotovili so, da je za povečanje možnost raka na želodcu za 85% dovolj že, če tako meso (kot je npr. pršut) uživamo le 1-3 krat na mesec. Rezultati so zelo zanimivi, saj pokažejo kako malo s soljo prezerviranega mesa je potrebno pojesti za izredno povečanje možnosti raka. Veliko povečanje raka so potrdili tudi pri uživanju dimljenega mesa in dimljenih rib.

Če z zgornjo raziskavo združimo še rezultate Kanadske raziskave, narejeno v Centre for Chronic Disease Prevention and Control v Ottawi [73], kjer so iskali faktorje, ki povzročajo pljučnega raka pri nekadilkah, dobimo zelo pomembne rezultate. Rezultati pričakovano pokažejo, da je bistven faktor tveganja pasivno kajenje. Pasivno kajenje do 30 let povzroči 20% povečanje tveganja, pasivno kajenje nad 30 let povzroči 50% povečanje. Kar pa je pri tej raziskavi pomembno je to, da rezultati pokažejo, da se tveganje za pljučnega raka poveča za 30%, če oseba zaužije le pol rezine dimljenega mesa na teden. V povezavi z zgornjo raziskavo lahko dobimo občutek, kako majhne količine mesnih izdelkov je potrebno pojesti za bistveno povečanje možnosti raka. Izredno zanimivo je dejstvo, da so tako minimalne količine mesa (npr. dve rezini pršuta na mesec) večje tveganje za raka na pljučih kot 30 letno pasivno kajenje. Ta raziskava je pomembna tudi zato, ker lahko direktno primerjamo dve tveganji za pljučnega raka – kajenje in uživanje mesa.

Natančno študijo in zelo pomembno primerjavo med tem, kako meso in kajenje vplivata na pojavnost adenomov debelega črevesja, so se lotili v Fred Hutchinson Cancer Research Center v Washingtonu, ZDA [81]. Raziskali so tveganja za nastanek adenoma pri določenem genotipu. Pričakovano se je tveganje povečalo pri kajenju. Tveganje za nastanek črevesnega adenoma pri osebi, ki 25 let kadi po eno škatlico cigaret na dan, se poveča za 390%. Pri osebi, ki poje več kot 140g pečenega ali ocvrtega mesa na teden (kar so raziskovalci določili kot mejo za visok vnos) oz. več kot 20g na dan, se tveganje za nastanek adenomov poveča za 230%. Tudi iz te raziskave lahko podobno kot pri gornjih razvidimo, kako nevarne so že zelo majhne količin zaužitega mesa. Že 20g pečenega ali ocrtega mesa dnevno (kar je relativno majhna količina) poveča tveganje na nivo, ki je primerljiv z dolgoletnim aktivnim kajenjem cigaret. Tudi ta raziskava je pomembna zato, saj lahko direktno primerjamo dve tveganji – kajenje in uživanje mesa.

V raziskavi narejeni v Šanghaju, Kitajska [64], so iskali povezavo med rakom endometrija (maternične sluznice) in vnosom živil živalskega izvora. V rezultatih so upoštevali in izločili vse zunanje faktorje, ki bi lahko vplivali na rezultat. Rezultat je pokazal močno povezavo med vnosom mesa in rib ter rakom endometrija. Verjetnost tveganja se je pri večjem vnosu mesa povečala za 70%, pri večjem vnosu rib pa za 140%. Način priprave rib in mesa za  tveganje ni bil bistvenega pomena.

Druga raziskava, prav tako narejena v Šanghaju [70] je raziskala razmerje med količino kalorij in možnostjo raka endometrija. Ugotovili so, da vnos maščob in beljakovin poveča možnost raka endometrija, medtem ko vnos ogljikovih hidratov ne poveča možnosti raka. Nadaljna analiza pokaže, da na raka vplivajo izključno živila živalskega izvora. Tako je uživanje maščob živalskega izvora povezano z 250% povečanjem možnosti raka endometrija, uživanje beljakovin živalskega izvora pa z 200% povečanjem možnosti.

Tudi meta-analiza, ki združuje rezultate večih raziskav, nedvoumno potrjuje povezavo med mesom in rakom endometrija [84]. Tveganje se predvsem poveča z uživanjem rdečega mesa. Analiza pokaže tudi povezavo med dozo in odzivom (dose-response) med mesom in možnostjo raka endometrija.

Na Institutu Universitaire de Médecine Sociale et Préventive, Lausanne v Švici so raziskovali povezavo med rakom na žrelu in prehrano [65]. Po izločitvi vpliva kajenja, alkohola, izobrazbe, in skupnega kaloričnega vnosa so rezultati pokazali močno povezavo med rakom žrela in uživanjem jajc (130% povečanje tveganja), uživanjem rdečega mesa (110% povečanje tveganja) in svinjine ter mesnih izdelkov (220% povečanje tveganja). Tveganje je najbolj zmanjšalo uživanje zelenjave (70-90% zmanjšanje) in sadja (70% zmanjšanje).

Povezavo med mesom in nastankom poliartritisa so poskušali najti v študiji, narejeni na Manchesterski univerzi v Veliki Britaniji [66]. Ta študija je bila del skupne študije EPIC. Iz rezultatov so izločili morebiten vpliv kajenja, skupnega kaloričnega vnosa in ostalih potencialnih prehranskih faktorjev. Končni rezultat je pokazal, da uživanje mesa in mesnih izdelkov poveča tveganje nastanka poliartritisa za 130%, uživanje rdečega mesa pa za 90%. Vnos vitamina C je bil povezan z zmanjšanjem tveganja.

Medicinski inštitut v Pragi je raziskal vpliv prehrane ter kajenja na pojavnost raka na pljučih pri ženskah [67]. Pričakovano se je kot najmočnejši dejavnik pokazalo kajenje (822% povečanje). Poleg kajenja pa je pomemben dejavnik tveganja tudi uživanje rdečega mesa (133% povečanje) in uživanje perutnine (767% povečanje). Uživanje zelenjave bistveno zmanjša tveganje (45% zmanjšanje).

V zadnjih nekaj desetletjih se je na zahodu povečalo število primerov ne-Hodgkinovega limfoma (rak limfatičnega sistema). Zato so se raziskovalci na Karolinska Institutet, Švedska, odločili preveriti povezavo med prehrano in pojavnostjo ne-Hodgkinovega limfoma (NHL) [72]. Raziskava je pokazala povezavo med uživanjem mlečnih izdelkov in povečanje tveganja za 50% ter povezavo med uživanjem ocvrtega rdečega mesa in povečanjem tveganja  za 50%. V nasprotju pa je uživanje sadja in zelenjave povezano z upadanjem tveganja za NHL.

Raziskava Harvardske medicinske šole [74] je preverjala povezavo med rdečim mesom in pojavom diabetesa tipa 2 pri ženskah. Pri obdelavi podatkov so izločili vplive starosti, indeksa telesne teže, skupnega kaloričnega vnosa, telesno aktivnost, alkohol, kajenje in družinsko nagnjenost k diabetesu.

Rezultati so pokazali povezavo med rdečim mesom in diabetesom tipa 2 (28% povečanje tveganja). Še posebej pa je bila močna povezava med mesnimi izdelki in diabetesom. Uživanje mesnih izdelkov vsaj petkrat tedensko je povečalo možnost za diabetes za 43%. Še posebej je bila močna povezava pri slanini (povečanje za 23% pri uživanju slanine dvakrat na teden) in hrenovkah (28% povečanje pri uživanju hrenovk dvakrat na teden).

Študija raka na grlu na milanskem inštitutu Istituto di Ricerche Farmacologiche Mario Negri v Italiji [78] je raziskovala vpliv različnih živil na pojavnost raka v severni Italiji in švicarskem kantonu Vaud. Iz rezultatov so izločili faktorje, ki poleg prehrane vplivajo na pojavnost raka grla (kajenje, starost itd.). Analiza je pokazala  bistveno povečanje tveganja za nekatera živila. Najbolj se je tveganje za raka grla povečalo z uživanjem rdečega mesa (210% povečanje tveganja), mesnih izdelkov (70% povečanje tveganja), z uživanjem jajc (70% povečanje tveganja) uživanjem rib (60% povečanje) in uživanjem sladkorja (60% povečanje). Študija pokaže, da se tveganje bistveno zmanjša z uživanjem stročnic ter sadja in zelenjave.

Splošna ocena meta-študije, narejene na Cambridgu v Veliki Britaniji [83] je, da je za okrog 80% vseh rakov prsi, črevesja in prostate kriva prehrana. Prav tako ocenjujejo, da mednarodne študije kažejo močno povezavo med omenjenimi raki in mesom.

Na medicinski univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu, ZDA, so preučevali pojav levkemije med otroki starimi do 10 let [87]. Odkriti so želeli povezavo med hrano in pojavom levkemije pri otrocih. Prav tako so želeli odkriti, ali obstaja kakšna povezava med prehrano staršev in boleznijo otrok. V rezultatih so upoštevali in izločili faktorje, ki vplivajo na bolezen poleg prehrane.

Rezultati so pokazali, da se tveganje dramatično poveča pri otrocih, ki pojedo več kot 12 hrenovk na mesec, in sicer se možnost za levkemijo pri teh otrocih poveča kar za 850%. Drugi pomemben dokazani riziko je, da je očetova prehrana tudi bistveno vplivala na možnost levkemije otroka, in sicer se je pri uživanju hrenovk očeta verjetnost, da otrok zboli za levkemijo  povečala kar za 1000%.

Študija otrok na zahodni obali ZDA [88][89] je iskala povezavo med mesnimi izdelki, ki jih je zaužila mati med nosečnostjo ter verjetnostjo, da bo njen otrok dobil možganski tumor. Pri večjih vnosih (125g mesnih izdelkov dnevno) se možnost za možganski tumor otroka poveča tudi do 200%. Hkrati raziskava pokaže, da se tudi pri majhnih količinah mesnih izdelkov zmerno poveča možnosti za možganski tumor otroka. Ženske, ki so med nosečnostjo dvakrat dnevno jedle mesne izdelke so za 110% povečale možnost, da njihov otrok dobi možganski tumor.

Študija narejena v Denverju, Colorado, ZDA [94], je iskala povezave med različnimi tipi mesa, ki ga uživajo otroci in njihove matere in pojavnostjo tumorja na možganih ter kronično limfocitno levkemijo (KLL) otrok. Po izločitvi faktorjev, ki vplivajo na obe bolezni poleg prehrane so rezultati pokazali, da matere, ki uživajo hrenovke več kot enkrat tedensko, povečajo možnost, da njihovi otroci zbolijo za možganskim tumorjem za 130%. Rezultati prav tako pokažejo, da če otroci pojedo hamburger vsaj enkrat tedensko, naraste tveganje obolenja za kronično limfocitno levkemijo za 100%, če pa otroci uživajo hrenovke več kot enkrat tedensko povečajo možnost za možganski tumor za 110%. Če pa otroci tedensko uživajo hamburger ali hrenovko in pri tem uživajo še manj vitaminov, tveganje naraste celo do vrednosti 600%.

Skupina Childrens Cancer Group [95] je naredila študijo vpliva materine prehrane na pojavnost astrocitoma (najpogostejša oblika možganskega tumorja pri otrocih). Dokazali so bistveno povezavo med materinim uživanjem mesnih izdelkov med nosečnostjo in 70% večjo možnostjo za nastanek astrocitoma pri njenem otroku. Jemanje železovih dodatkov med nosečnostjo je zmanjšalo možnost bolezni.

Meta analiza [90] večih raziskav potrjuje bistveno povezavo med mesnimi izdelki, ki jih mati zaužije za časa nosečnosti, ter povečano možnostjo, da bo njen otrok zbolel za možanskim tumorjem. Večina pregledanih študij je odkrila pozitivno korelacijo med mesnimi izdelki in možganskim tumorjem otroka. Avtorji študije predvidevajo, da so vzrok za bolezen nitrosamidi, ki se nahajajo v mesnih izdelkih.

Tudi meta analiza raziskav, narejena na oddelku za onkologijo Marshfieldske klinike, ZDA [91], je potrdila bistveno povezavo med mesnimi izdelki, ki jih nosečnica zaužije in povečano možnostjo možganskega tumorja njenega otroka. Združili so podatke večih raziskav in ugotovili, da mati z uživanjem mesnih izdelkov poveča tveganje za otrokov možganski tumor za 68%. Uživanje hrenovk poveča tveganje za nastanek tumorja za 33%, uživanje klobas pa za 44%.

Povezavo med materinim uživanjem mesnih izdelkov med nosečnostjo in otrokovim tumorjem možganov  potrjuje še ena meta analiza devetih študij [93].

Da pa niso ogroženi samo otroci nosečnic kaže raziskava univerze University of Southern California v ZDA [92]. Iskali so povezavo med gliomom možganov (vrsta možganskega tumorja) in prehrano ter drugimi okoljskimi vplivi. Kot največji faktorji tveganja med vsemi preiskovanimi vplivi je bilo uživanje mesnih izdelkov. Izmed mesnih izdelkov je največje povečanje tveganja doseglo uživanje slanine (560% povečanje tveganja). Zelenjava je tveganje zmanjšala, medtem ko kajenje, kozmetika in voda (ki so prav tako viri nitratov) niso na pojav gliomov imeli nobenega vpliva.

Pesticide laični ljudje običajno povezujejo izključno s sadjem in zelenjavo, kar pa je glede na ogromno število raziskav povsem zmotno. Praktično vse raziskave pokažejo, da je v človekovi prehrani največji vir pesticidov hrana živalskega izvora in ne rastlinska hrana. To je povsem logično, saj živali v svojihem telesu kopičijo vse pesticide, katere za časa svojega življenja zaužijejo.

Študija na Granadski univerzi v Španiji [96] je preiskovala vsebnost določenih pesticidov v krvnem serumu žensk in njihovo povezavo s prehrano teh žensk. Ugotovili so, da je glavni vir:

Druga študija [97] je preverjala nivoje pesticidov (p,p'-DDT, p,p'-DDE, dieldrin, alfa-HCH, beta-HCH in PCB). Študijske subjekte so razdelili v tri skupine in sicer: vegetarijansko, vsejedo in skupino, ki redno uživa ribe iz Baltskega morja. Najnižjo koncentracijo pesticidov so našli v mleku vegetarijank, najvišjo pa v mleku žensk, ki so jedle morske ribe iz Baltiškega morja.

Kitajska študija v provinci Hebei [98] so preiskovali vsebnost pesticidov v mleku doječih mater. Ugotavljali so različno vsebnost pesticidov za mestno in podeželsko živeče matere. Ugotovili so pozitivno povezavo med vsebnostjo pesticidov v materinem mleku in uživanjem mesa ali z uživanjem prašičjih ter ovčjih internih organov. Rezultati ne pokažejo nobene povezave med pesticidi in vnosom sadja ali zelenjave.

Raziskava, ki se je ukvarjala kako s spremembo prehrane zmanjšati vnos nevarnih pesticidov DDT in DDE [99] ugotavlja, da se v maščobi topni pesticidi koncentrirajo v maščobah, zato so veliko bolj prisotni v mesu, ribah, mleku in siru kot pa v sadju, žitih in zelenjavi. Nadalje ugotavlja motnje v hormonskem sistemu človeka, ki jih te kemikalije povzročajo. Kot zaščito pred njihovimi učinki deluje soja, kurkuma ter rastline iz skupine zeljnic.

V nemškem Uradu za okolje in naravo so izvedli analizo mleka mater iz severne Nemčije [100]. Analizirali so vsebnost pesticidov PCB, DDT, HCB in beta-HCH v mleku. Odkrili so povezave med različnimi parametri in koncentracijo pesticidov. Ugotovili so, da imajo ženske, ki pojedo vsaj 100g rib na teden bistveno večjo koncentracijo PCB in beta-HCH, tiste ki pojedo vsaj 700g mesa na teden pa bistveno višjo koncentracijo HCB pesticidov v materinem mleku. Raziskava tudi poveže povišane vrednosti HCB in beta-HCH z manjšo porodno težo rojenih deklic.

Na Michiganski državni univerzi so naredili analizo vsebnosti pesticidov v Aziji in Oceaniji [101]. Ugotovili so, da je v večini jugovzhodne večja količina p,p'-DDT v ribah in mesu. Na Tajskem in Maleziji so v mesu poleg DDT tudi pesticida aldrin in dieldrin. Morska hrana v bolj industrializiranih državah (Japonska, Južna Koreja, Hong Kong in Taiwan) vsebuje znatne količine PCB. Meso in ribe so največji vir organoklorina v Avstraliji. 

Najbolj zaskrbljujoča pa je količina organoklorinov DDT in HCH, katerem so izpostavljeni otroci preko materinega mleka, ki marsikje presega tudi za stokrat maksimalno dovoljeno količino.

Podobne rezultate so dobili na veterinarski fakulteti Zaragoške univerze [102], kjer so izdelali analizo vnosa organoklorina preko hrane. Ugotovili so, da se približno 69%-85% vsega organoklorina prenese v telo preko hrane živalskega izvora, večinoma mesa in mleka.

Za konec pa si glejmo nekaj člankov, objavljenih v strokovnih revijah, ki ocenjujejo vegetarijanski način prehranjevanja. V vidu gornjih raziskav niti ni presenetljivo, da je odnos teh člankov do takšnih diet izredno pozitiven.

Claus Leitzmann iz Institute of Nutritional Sciences, University of Giessen [103] ugotavlja, da narašča število raziskav, ki kažejo, da ima vegetarijanska prehrana veliko prednosti pred običajno, vsejedo prehrano, ki vključuje meso in druga živila živalskega izvora. Prednosti prihajajo predvsem iz nižje količine živalskih beljakovin, maščob in holesterola, kakor tudi iz večje količine kompleksnih ogljikovih hidratov, vlaknin, magnezija, folatov, vitaminov C in E, karenoidov in ostali fitokemikalij.

V preteklosti so vegetarijanskim dijetam pripisovali razna pomanjkanja, vendar so številne študije do danes pokazale, da so ta pomanjkanja le rezultat izredno slabo načrtovane prehrane. Uravnotežena vegetarijanska prehrana je primerna za vse življenske cikle, vključujoč otroke, mladoletnike, noseče in doječe matere, starejše in športnike. V večini primerov je vegetarijanska dijeta koristna pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, diabetes, rak, osteoporoza, odpoved ledvic, demenca, kot tudi divertikularna bolezen, žolčni kamni in revmatoidni artritis.

Joan Sabaté iz Loma Linda University, Department of Nutrition, ZDA [104] ugotavlja, da je znanost v zadnjih desetletjih močno napredovala, kar se tiče poznavanja in vloge vegetarijanske dijete v družbi. Komponenta zdrave vegetarijanske dijete so zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice in oreščki. Številne študije pokažejo pomembne in bistvene prednosti različnih komponent vegetarijanske dijete, kot na primer zmanjšanje pogostosti določenih kroničnih bolezni in podaljšanje življenske dobe. Taki dokazi prihajajo iz študij vegetarijancev kot tudi ostale populacije. Medtem ko je meso povezano z povečanjem rizika za razne kronične bolezni, je uživanje zelenjave, sadja, žitaric, oreščkov in stročnic neodvisno povezano z zmanjšanjem tveganja za veliko kroničnih degenerativnih bolezni, kot so ishemične bolezni srca, diabetes, debelost in veliko vrst raka.
Tako kot vsaka druga dieta ima tudi vegetarijanska dijeta lahko svoja potencialna tveganja. Vendar iz stališča javnega zdravja, vse zdravstvene prednosti vegetarijanske dijete močno pretehtajo kakršnekoli potencialna tveganja.

Prav tako v drugem članku Sabaté ugotavlja [105], da je napredek v znanosti v zadnjih desetletjih precej spremenil razumevanje znanstvenikov o pripevku vegetarijanske prehrane k izboljšanju zdravja. Prehrana, bazirana na rastlinski hrani, kot je uravnotežena vegetarijanska prehrana, lahko prepreči pomanjkanja hranil in zmanjša možnost nekaterih kroničnih bolezni. Ekstremno omejene vegetarijanske dijete lahko seveda vodijo v pomanjkanje določenih hranil.

Zadnja znanstvena dognanja so povzročila spremembo paradigme: na prehrano, bazirano na rastlinski hrani, kot je na primer uravnotežena vegetarijanska prehrana, se sedaj gleda kot na faktor izboljšanja zdravja in ne povzročanja bolezni, za razliko od dijet z mesom.

Za konec pa še stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) [106]:

Stališče ADA in DC je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanskih dijet primerne za vse življenske cikle, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska dijeta lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, roboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A omega-3 maščobami in jodom.

Vegetarijanska dijeta poleg tega ponuja mnoge prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano nižji indeks telesne teže, ter nižjo možnost za izhemično bolezen srca, prav tako imajo nižje vrednosti holesterola, nižji krvni tlak in manjšo možnost za visok pritisk, diabetes tipa 2 in raka prostate in debelega črevesja.

In kar je najpomembneje: pravijo, da imajo prehranski strokovnjaki odgovornost, da podpirajo in opogumljajo tiste, ki izrazijo željo po vegetarijanski prehrani.

Na žalost pa v Sloveniji česa takega od praktično nobenega prehranskega strokovnjaka, kljub monumentalnim in stalno naraščajočim dokazom o nepotrebnosti in škodljivosti mesa v človekovi prehrani, ne moremo pričakovati.

Reference:

[1] Meat intake and risk of stomach and esophageal adenocarcinoma within the European Prospective Investigation Into Cancer and Nutrition (EPIC), Gonzales CA Et. Al., JNCI Journal of the National Cancer Institute 2006 98(5):345-354

[2] Dietary factors and stomach cancer mortality, Ngoan LT, Mizoue T, Fujino Y, Tokui N, Yoshimura T, Br J Cancer. 2002 Jul 1;87(1):37-42

[3] Dietary Factors and the Risk of Gastric Cancer in Mexico City, Mary H. Ward and Lizbeth López-Carrillo, American Journal of Epidemiology Vol. 149, No. 10: 925-932

[4] Processed Meat Consumption and Stomach Cancer Risk: A Meta-Analysis, Susanna C. Larsson, Nicola Orsini, Alicja Wolk, JNCI Journal of the National Cancer Institute 2006 98(15):1078-1087

[5] Fat, Meat, and Prostate Cancer, Laurence N. Kolonel, Epidemiol Rev 2001;23:72-81

[6] Foods, nutrients and prostate cancer: a case-control study in Uruguay, H Deneo-Pellegrini1, E De Stefani2, A Ronco2 and M Mendilaharsu, British Journal of Cancer (1999) 80, 591-597

[7] Dietary factors and risks for prostate cancer among blacks and whites in the United States Cancer, Hayes RB, Ziegler RG, Gridley G. Et. Al. Epidemiol Biomarkers Prev. 1999 Jan;8(1):25-34.

[8] A prospective study of dietary fat and risk of prostate cancer, Giovannucci E, Rimm EB, Colditz GA, Stampfer MJ, Ascherio A, Chute CC, Willett WC, J Natl Cancer Inst. 1993 Oct 6;85(19):1538-40

[9]Animal fat consumption and prostate cancer: a prospective study in Hawaii, Le Marchand L, Kolonel LN, Wilkens LR, Myers BC, Hirohata T, Epidemiology 1994 May;5(3):271-3.

[10] Environmental factors and cancer incidence and mortality in different countries, with special reference to dietary practices, Armstrong B, Doll R, Int J Cancer. 1975 Apr 15;15(4):617-31

[11] Role of Life-style and Dietary Habits in Risk of Cancer among Seventh-Day Adventists, Roland L. Phillips, Cancer Research 35, 3513-3522, November 1, 1975

[12] Intake of foods and nutrients and cancer of the exocrine pancreas: a population-based case-control study in The Netherlands, Bueno de Mesquita HB, Maisonneuve P, Runia S, Moerman CJ, Int J Cancer. 1991 Jun 19;48(4):540-9

[13] Dietary factors and risk of colon cancer in Shanghai, China, Chiu BC, Ji BT, Dai Q, Gridley G, McLaughlin JK, Gao YT, Fraumeni JF Jr, Chow WH, Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2003 Mar;12(3):201-8

[14] Intake of fat, meat, and fiber in relation to risk of colon cancer in men, Giovannucci E, Rimm EB, Stampfer MJ, Colditz GA, Ascherio A, Willett WC, Cancer Res. 1994 May 1;54(9):2390-7

[15] Meat and fat intake as risk factors for pancreatic cancer: the multiethnic cohort study, Nöthlings U, Wilkens LR, Murphy SP, Hankin JH, Henderson BE, Kolonel LN, J Natl Cancer Inst. 2005 Oct 5;97(19):1458-65

[16] Colorectal adenomas and diet: a case-control study, Breuer-Katschinski B, Nemes K, Marr A, Rump B, Leiendecker B, Breuer N, Goebell H; Colorectal Adenoma Study Group, Dig Dis Sci. 2001 Jan;46(1):86-95

[17] Dietary factors and the occurrence of truncating APC mutations in sporadic colon carcinomas: a Dutch population-based study, Diergaarde B, van Geloof WL, van Muijen GN, Kok FJ, Kampman E, Carcinogenesis. 2003 Feb;24(2):283-90

[18] Red meat, chicken, and fish consumption and risk of colorectal cancer, English DR, MacInnis RJ, Hodge AM, Hopper JL, Haydon AM, Giles GG, Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2004 Sep;13(9):1509-14

[19] Red meat consumption and risk of cancers of the proximal colon, distal colon and rectum: the Swedish Mammography Cohort, Larsson SC, Rafter J, Holmberg L, Bergkvist L, Wolk A, Int J Cancer. 2005 Feb 20;113(5):829-34

[20] Processed meat consumption, dietary nitrosamines and stomach cancer risk in a cohort of Swedish women, Larsson SC, Bergkvist L, Wolk A., Int J Cancer. 2006 Aug 15;119(4):915-9

[21] Associations between diet and cancer, ischemic heart disease, and all-cause mortality in non-Hispanic white California Seventh-day Adventists, Fraser GE, Am J Clin Nutr. 1999 Sep;70(3 Suppl):532S-538S

[22] Coronary heart disease mortality among Seventh-Day Adventists with differing dietary habits: a preliminary report., Phillips RL, Lemon FR, Beeson WL, Kuzma JW, Am J Clin Nutr. 1978 Oct;31(10 Suppl):S191-S198

[23] Vegetarian diet and blood pressure levels: incidental or causal association?, Beilin LJ, Rouse IL, Armstrong BK, Margetts BM, Vandongen R., Am J Clin Nutr. 1988 Sep;48(3 Suppl):806-10

[24] Hypertension and blood pressure among meat eaters, fish eaters, vegetarians and vegans in EPIC-Oxford, Appleby PN, Davey GK, Key TJ, Public Health Nutr. 2002 Oct;5(5):645-54

[25] Consumption of meat, animal products, protein, and fat and risk of breast cancer: a prospective cohort study in New York, Toniolo P, Riboli E, Shore RE, Pasternack BS, Epidemiology. 1994 Jul;5(4):391-7

[26] Diet, obesity, and risk of fatal prostate cancer, Snowdon DA, Phillips RL, Choi W., Am J Epidemiol. 1984 Aug;120(2):244-50.

[27] Well-done, grilled red meat increases the risk of colorectal adenomas, Sinha R, Chow WH, Kulldorff M, Denobile J, Butler J, Garcia-Closas M, Weil R, Hoover RN, Rothman N., Cancer Res. 1999 Sep 1;59(17):4320-4

[28] Processed meat intake, CYP2A6 activity and risk of colorectal adenoma., Ward MH, Cross AJ, Divan H, Kulldorff M, Nowell-Kadlubar S, Kadlubar FF, Sinha R, Carcinogenesis. 2007 Jun;28(6):1210-6. Epub 2007 Feb 2

[29] Meat, meat cooking methods and preservation, and risk for colorectal adenoma., Sinha R, Peters U, Cross AJ, Kulldorff M, Weissfeld JL, Pinsky PF, Rothman N, Hayes RB., Cancer Res. 2005 Sep 1;65(17):8034-41

[30] Analysis of total meat intake and exposure to individual heterocyclic amines in a case-control study of colorectal cancer: contribution of metabolic variation to risk., Nowell S, Coles B, Sinha R. Et. Al. Mutat, Res. 2002 Sep 30;506-507:175-85.

[31] Pan-fried meat containing high levels of heterocyclic aromatic amines but low levels of polycyclic aromatic hydrocarbons induces cytochrome P4501A2 activity in humans., Sinha R, Rothman N, Brown ED, Et. Al., Cancer Res. 1994 Dec 1;54(23):6154-9

[32] An epidemiologic approach to studying heterocyclic amines, Sinha R, Mutat Res. 2002 Sep 30;506-507:197-204

[33] Dietary fat and breast cancer risk revisited: a meta-analysis of the published literature., Boyd NF, Stone J, Vogt KN, Connelly BS, Martin LJ, Minkin S., Br J Cancer. 2003 Nov 3;89(9):1672-85

[34] Dietary iron intake and blood donations in relation to risk of type 2 diabetes in men: a prospective cohort study, Rui Jiang, Jing Ma, Alberto Ascherio, Et. Al., American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 79, No. 1, 70-75, January 2004

[35] Iron Intake and the Risk of Type 2 Diabetes in Women, Swapnil Rajpathak, MD, DRPH, Jing Ma, MD, PHD3, JoAnn Manson, MD Et.Al., Diabetes Care 29:1370-1376, 2006

[36] Body Iron Stores in Relation to Risk of Type 2 Diabetes in Apparently Healthy Women, Rui Jiang, MD, DrPH; JoAnn E. Manson, MD. Et. Al. , JAMA. 2004;291:711-717.

[37] A Prospective Study of Plasma Ferritin Level and Incident Diabetes, Megan L. Jehn, Eliseo Guallar, Jeanne M. Clark, Et. Al., American Journal of Epidemiology 2007 165(9):1047-1054

[38] Association Between Serum Ferritin, Hemoglobin, Iron Intake, and Diabetes in Adults in Jiangsu, China, Zumin Shi, MD, MPHIL, Xiaoshu Hu, MD, Et. Al, Diabetes Care 29:1878-1883, 2006

[39] Dietary haem iron and coronary heart disease in women, Daphne L. van der A, Petra H.M. Peeters, Diederick E. Grobbee, Et. Al, European Heart Journal 2005 26(3):257-262

[40] Iron, zinc, and alcohol consumption and mortality from cardiovascular diseases: the Iowa Women's Health Study, Duk-Hee Lee, Aaron R Folsom and David R Jacobs, Jr, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 81, No. 4, 787-791, April 2005

[41] High stored iron levels are associated with excess risk of myocardial infarction in eastern Finnish men, Salonen JT, Nyyssönen K, Korpela H, Tuomilehto J, Seppänen R, Salonen R., Circulation. 1992, Sep;86(3):803-11

[42] Association between body iron stores and the risk of acute myocardial infarction in men, Tuomainen TP, Punnonen K, Nyyssönen K, Salonen JT, Circulation. 1998 Apr 21;97(15):1461-6

[43] Dietary iron intake and risk of coronary disease among men, Ascherio A, Willett WC, Rimm EB, Giovannucci EL, Stampfer MJ., Circulation. 1994 Mar;89(3):969-74

[44] Dietary Iron and Risk of Myocardial Infarction in the Rotterdam Study, Kerstin Klipstein-Grobusch, Diederick E. Grobbee, Et. Al., American Journal of Epidemiology Vol. 149, No. 5: 421-428

[45] Intake of fatty acids and risk of coronary heart disease in a cohort of Finnish men. The Alpha-Tocopherol, Beta-Carotene Cancer Prevention Study., Pietinen P, Ascherio A, Korhonen P, Et. Al, Am J Epidemiol. 1997 May 15;145(10):876-87

[46] Dietary intake of marine n-3 fatty acids, fish intake, and the risk of coronary disease among men, Ascherio A, Rimm EB, Stampfer MJ, Giovannucci EL, Willett WC., N Engl J Med. 1995 Apr 13;332(15):977-82

[47] Fish consumption and cardiovascular disease in the physicians' health study: a prospective study, Morris MC, Manson JE, Rosner B, Buring JE, Willett WC, Hennekens CH, Am J Epidemiol. 1995 Jul 15;142(2):166-75

[48] Red Meat Intake and Risk of Breast Cancer Among Premenopausal Women, Eunyoung Cho, ScD; Wendy Y. Chen, MD, MPH; Et. Al, Arch Intern Med. 2006;166:2253-2259.

[49] The Cooked Meat–Derived Genotoxic Carcinogen 2-Amino-3-Methylimidazo[4,5-b]Pyridine Has Potent Hormone-Like Activity: Mechanistic Support for a Role in Breast Cancer, Sandra N. Lauber and Nigel J. Gooderham, Cancer Research 67, 9597-9602, October 1, 2007

[50] Cured Meat Consumption, Lung Function, and Chronic Obstructive Pulmonary Disease among United States Adults, Rui Jiang, David C. Paik, John L. Hankinson and R. Graham Barr, American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine Vol 175. pp. 798-804

[51] Prospective Study of Cured Meats Consumption and Risk of Chronic Obstructive Pulmonary Disease in Men, Raphaëlle Varraso1, Rui Jiang, R. Graham Barr, Walter C. Willett and Carlos A. Camargo, Jr, American Journal of Epidemiology Advance Access published online on September 4, 2007

[52] Rheumatoid arthritis treated with vegetarian diets, Jens Kjeldsen-Kragh, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 70, No. 3, 594S-600S, September 1999

[53] A vegan diet free of gluten improves the signs and symptoms of rheumatoid arthritis: the effects on arthritis correlate with a reduction in antibodies to food antigens, Hafström, B. Ringertz, A. Spångberg, L. von Zweigbergk,  Et. Al., Rheumatology 2001; 40: 1175-1179

[54] Heart disease in British vegetarians, ML Burr and BK Butland, American Journal of Clinical Nutrition, Vol 48, 830-832

[55] The Oxford Vegetarian Study: an overview, Appleby PN, Thorogood M, Mann JI, Key TJ, Am J Clin Nutr. 1999 Sep;70(3 Suppl):525S-531S.

[56] Risk of death from cancer and ischaemic heart disease in meat and non-meat eaters., Thorogood M, Mann J, Appleby P, McPherson K., BMJ. 1994 Jun 25;308(6945):1667-70

[57] Lung cancer risk and red meat consumption among Iowa women., Alavanja MC, Field RW, Sinha R, Brus CP, Shavers VL, Fisher EL, Curtain J, Lynch CF., Lung Cancer. 2001 Oct;34(1):37-46

[58] Meat intake and cooking techniques: associations with pancreatic cancer, Anderson KE, Sinha R, Kulldorff M, Et. Al., Mutat Res. 2002 Sep 30;506-507:225-31

[59] Meat intake, cooking-related mutagens and risk of colorectal adenoma in a sigmoidoscopy-based case-control study, Gunter MJ, Probst-Hensch NM, Cortessis VK, Kulldorff M, Haile RW, Sinha R, Carcinogenesis. 2005 Mar;26(3):637-42. Epub 2004 Dec 3

[60] Consumption of animal foods, cooking methods, and risk of breast cancer., Dai Q, Shu XO, Jin F, Gao YT, Ruan ZX, Zheng W., Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2002 Sep;11(9):801-8

[61] Salt-preserved foods and risk of gastric cancer, Strumylaite L, Zickute J, Dudzevicius J, Dregval L., Medicina (Kaunas). 2006;42(2):164-70.

[62] Well-done meat intake and the risk of breast cancer, Zheng W, Gustafson DR, Sinha R, Cerhan JR, Et. Al., J Natl Cancer Inst. 1998 Nov 18;90(22):1724-9

[63] Meat consumption and risk of lung cancer; a case-control study from Uruguay, Deneo-Pellegrini H, De Stefani E, Ronco A, Mendilaharsu M, Carzoglio JC, Lung Cancer. 1996 Jun;1