|  Martinovo ali god sv. Martina iz Torusa, je dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da je lahko zakril revščino. V Sloveniji in na Hrvaškem se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Sicer pa mnogi ne vedo, da je bil sveti Martin zločinec.
Velik del zemljišč in stavb je cerkev dobila z ropanjem templjev. Tako je npr. sveti Martin, velik svetnik Francozov, pred tem francoski oficir s svojimi roparskimi četami potoval skozi dežele ter ropal in rušil poganske templje. Tudi drugi tako imenovani sveti papeži so počeli podobno. Če je sv. Martin naropal toliko bogastva, potem se mu ni bilo tako težko odreči enemu plašču.
Poznano je tudi, da so skozi antiko in ves srednji vek obstajali cerkveni sužnji. Ob tem so bili cerkveni sužnji mnogo na slabšem kot posvetni, ker so slednji lahko postali tudi svobodni. Osvoboditev cerkvenega sužnja je bila prepovedana. Sveti Martin je imel kar 20.000 sužnjev! Vir: Mahnmal – Aktuel, 1/2006
Gretta Mikuž Fegic, Solkan
|
NE ZAMUDITE
Čistilna akcija
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 12. november 2008 @ 11:45 CET
Pucer z Obale je opisal, da v Sloveniji in na Hrvaškem se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in z navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci. Za slovensko Istro je martinovanje oziroma martinja značilno šele po 2. svetovni vojni. Tipične jedi, ki jih Pucer opisuje so povezane z oljčnim oljem (lahko tudi samo kruh in olje), s katerim so pospremili mlado vino. Bolj zahtevne jedi v tem času so bile predvsem fuži (testenine) s petelinjim ali kokošjim golažem, ki ga imenujejo tudi »žgvacet«), pečen puran, kislo zelje (»kapuz«), ocvrt kruh z refoškom ...
Ali ima vest namen užaliti vse tista imena vinorodnih vasic in cerkvic po gričkih v Sloveniji, ki nosijo ime po tem svetniku? n. pr. Brejce iz Svetega Martina na Brjah. Mene veliko bolj skrbijo imena ulic, ki nosijo še vedno imena po tistih, ki so zakrivili vojne in povojne poboje nedolžnega prebivalstva. Upam, da je kakšnega gospa Gretta Mikuž Fegic opazila v občini, kerj živi. Zgodovinski spomin je tako kratek, da ne vemo niti za 60 let nazaj kdo vse je moril nedolžne ljudi brez sodnih procesov, pa naj bi zato vedeli, kaj naj bi Sveti Martin iz Toursa v Franciji delal pred 2.367 leti. Ali bomo iz legende delali politiko?
Ali je to spet ena izmed »cvetk« Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve z namenom očiščenja dežele vsega, kar je morebiti povezano z vero?
Upam, da se bodo užaljeni Brejci tudi kaj oglasili. Preberite si moj potopis po Brjah na www.tatjana-malec.si
Zares si ne bi želela, da bi kraja, v katerem je živel tudi naš pesnik Simon Gregorčič, blatili na tak način. Vsaj spoštovanje do imena krajev imejmo! Le kdo si na tem svetu želi, da bi njegov kraj nosil ime kriminalnca?
Tatjana Malec