NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Je varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov?   
    sreda, 29. oktober 2008 @ 05:01 CET
    Uporabnik: eckhart

    Pred dnevi se je končal teden otroka. S skupno poslanico sta se oglasila tudi varuhinja človekovih pravic in Zveza prijateljev mladine Slovenije. V njej sta omenila Konvencijo o otrokovih pravicah in tudi to, da morajo državne inštitucije storiti več za zaščito otrokovih pravic, zapisanih v ustavi, konvencijah in zakonih. Če varuhinja človekovih pravic meni, da morajo državne inštitucije storiti več za zaščito otrokovih pravic, je jasno, da na tem področju zaščita šepa.

    Omenjena konvencija v 14. členu določa, da države stranke spoštujejo otrokovo pravico do vesti in veroizpovedi, podobno je zapisano tudi v slovenski ustavi. Po konvenciji in ustavi je torej otrokom priznana svoboda veroizpovedi, kar med drugim pomeni, da se otrok sam odloča, ali bo veren oz. ali bo član kakšne verske skupnosti. In kaj se dogaja v Sloveniji? Ali imajo v Sloveniji npr. vsi novorojenčki zagotovljeno versko svobodo, torej da se sami odločijo ali bodo člani kakšne verske skupnosti ali ne?

    Tisoči in tisoči te svobode nimajo, saj so brez lastnega pristanka krščeni s strani katoliške cerkve. Brez lastnega pristanka so postali verniki, saj je po kanonskem pravu vernik tisti, ki je s krstom včlenjen v cerkev. In ti otroci so vse življenje verniki, saj se krsta, po zatrjevanju cerkve, ne da izbrisati. Torej, enkrat krščen, celo življenje del cerkve oz. njen vernik. Cerkev v bistvu sploh ne priznava izstopa, čeprav je del verske svobode tudi svoboden izstop iz neke verske skupnosti. Novorojenčki torej ne samo, da brez svojega pristanka postanejo verniki neke cerkve, iz te organizacije sploh ne morejo v popolnosti izstopiti, možen samo formalen izstop. Ali ne gre v primeru krsta novorojenčkov tudi za samovoljno vmešavanje v otrokovo zasebno življenje? Konvencija pa pravi: Noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje… (16. člen).

    Po Katekizmu katoliške cerkve krščenec ne pripada več sam sebi in je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu cerkve in da je cerkvenim dostojanstvenikom poslušen ter jih uboga. Novorojenček torej dobi s krstom, in to brez svojega pristanka, tudi velike dolžnosti. Ali ne pomeni potem krst skrajno ponižujoče ravnanje do otroka? In konvencija pravi: Države stranke bodo zagotovile, da noben otrok ne bo izpostavljen mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju (37. člen). Konvencija tudi določa: Države stranke bodo z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja… zlorab … izkoriščanja… (19. člen). Ker pomeni krst poseg v dušo, saj po katoliškem nauku vtisne v dušo neizbrisno duhovno znamenje, ali ne gre v tem primeru tudi za duševno nasilje nad krščenimi novorojenčki?

    Država je dolžna po že omenjenem 19. členu konvencije varovati novorojenčke z različnimi ukrepi pred vsemi oblikami nasilja, zlorab in izkoriščanja. Ali državni organi v resnici varujejo novorojenčke v smislu določil konvencije, torej jim jamčijo oz. varujejo njihovo versko svobodo in njihovo duševno celovitost? In versko svobodo otrokom krati poleg drugih tudi tuja država, konkretno Katoliška cerkev.

    Ker so novorojenčki zaradi prisilnega krsta žrtve cerkve, pri čemer so jim hudo kršene osnovne pravice, mora država čimprej sprejeti ustrezne ukrepe, predvsem preprečiti njihov krst. Seveda pa lahko na tem področju mnogo naredita tudi Zveza prijateljev mladine in varuhinja otrokovih pravic. Posebno slednja lahko s pozivom cerkvi, da preneha s krstom novorojenčkov stori za otroke zelo veliko. Si bo upala? S pozivom bi lahko mogoče potrdila besede, ki jih je zapisala v poslanici, da država kuštrave glavice ne more stisniti k sebi, to lahko storijo le tisti, ki jih imajo resnično radi.

    Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:
    Zanj Janja Škrjanc, predsednica in
    Vlado Began, pooblaščenec društva

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja eckhart
  • Več s področja * Aktualne, dobre novice, pozitivne novice in za

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Je varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov? | 15 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Je varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 29. oktober 2008 @ 09:05 CET
    Pismo namenjeno gospe Janji Škerjanc!

    Po logiki gospe Janje Škerjanc, bi morali dojenčki dati pristanek staršem takoj ob rojstvu, da jih mati doji, da jih okopa in previje, umije ritko, jih ljubkuje, kajti če dojenček tega pristanka
    staršem ne da, starši nimajo nobene pravice skrbeti za rast in vzgojo svojega otroka.

    Zakaj ne bi počakali, da dojenček doseže polnoletnost in bi ga šele tedaj začeli dojiti, skopali bi ga in preoblekli, ljubkovali in šele po polnoletnosti bi ga poslali v otroški vrtec, mu kupili žogo, zatem bi ga poslali v prvi razred osnovne šole, nato v baletno in glasbeno šolo, pa še za vsak slučaj na prevzgojo v Kumrovec. Zanima me, če gospa Janija Škerjanc ekvivalentno
    razume in enači s krstom tudi otrokovo pravico, ko že ko postane človek v materinem telesu ima pravico, da se rodi. Etičnost je kompleksna zadeva in se stopnjuje od pomembnega k manj pomembnemu.

    Neverjetno svojevoljno razumevanje načela o svobodi vesti iz 41. člena Ustave RS. In konec koncev ali ni prav sposobnost človeka, da v sebi odkrije svojo sposobnost biti etičen in v duhu svoje vesti vzgaja otroka. Kdo lahko ureja tako občutljiva vprašanja na osnovi tehnokratskih, ideoloških predsodkov in vsiljevanja svojih vizij in videnj drugemu. Ali ni to risje oko, ki človekove zavesti in prepričanja ne more doseči in ne preseči. Hladen in neploden boj je rezerviran za brezčutje, ki skuša človeka zlomiti v njegovi osebni identiteti. Vprašam se, ali demokracija potrebuje inženirje duš, ali ni vsak svoboden, da se opredeli in vzgaja svoje otroke po svoji vesti?

    Včeraj sem poslušala opernega pevca Rudolfa Franclja in med drugim je bilo povedano, da ker je zapel v Frančiškanski cerkvi, je imel od partije prepoved peti v Sloveniji. Kazensko je bil poslan v Beograd, nato se je iz tujine vrnil po dolgih letih nazaj v Ljubljano. To je svoboda, ki ji sledi moralizem levičarskega marksizma in ostankov boljševizma. V demokratskem svetu takšno pisanje ocenjujejo kot sovražno, kot rdečo cunjo pred nosom.

    Jaz sem ponosna, da sem bila krščena v svetokriški cerkvici in sem hvaležna staršem, da so mi umivali ritko in me vzgajali s krščanskimi vrednotami poštenja in etično. Starši so me tudi naučili, naj ne nasedam aktivizmu, ki si zastavlja neke cilje misleč, da opravlja človeštvu koristne naloge in pri tem se bom poslužila Kocbekove resnice, ki pravi, da človek ne more biti posestnik absolutne resnice. Vsak nosi v sebi svojo subjektivno resnico in prepričanje.
    Danes pri svojih letih sama odločam koliko in kako sem verna, kako dojemam življenje in smrt, kaj mi pomeni religija, nazorski odnos do življenja in kakšno mišljenje imam izoblikovano o Cerkvi in zgodovinskosti svojega naroda in civilizacije. Nobenega namena se nimam utapljati v konformizmu izpraznjenega niča.

    Pametni človek se bo ob vsaki situaciji znal izogniti takšnemu poigravanju z vestjo ljudi. Vsak civiliziran človek, se bo takšnemu aktivizmu nasmehnil in se varno umaknil na področje svojega razuma, saj se zaveda, da je takšno funkcioniranje razmišljanja le histerično Surrender and catch na čase, ki jih je domokracija upepelila. Že sama beseda intellego opozarja, da se človek odreče prepričanjem, da mora druge na nek vsiljiv in nevprašan način spreminjati in jim vsiljevati svoje prepričanje. Le kdo je žrtev moralnih in ideoloških predsodkov v tem primeru, če ne starši?

    Gospa Janija, pustite že enkrat ljudi, da živijo svoj svobodni svet in da ravnajo po svoji vesti!

    Pozdrav

    Tatjana Malec


    HVALEŽNOST

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 29. oktober 2008 @ 10:19 CET
    Ali ni tradicionalni krščanski obred krsta poklon in izraz hvaležnosti za podarjenost življenja? Brez hvaležnosti sploh ne bi mogli biti civilizirana humana družba. Krst ima svoj simbolični pomen.
    Med obdarjencem in darovalcem plešejo hvaležno vetrovi neba.

    Tatjana


    UMIVANJE RITI

    Prispeval/a: Lario dne sreda, 29. oktober 2008 @ 13:08 CET
    Vsak od staršev je DOLŽAN svojemu otroku nuditi vse. Jasno, če je sam bil NORMALNO vzgojen. Taki, ki razmišljajo omejeno in izhajajo iz (če sem jaz brisal rit svojemu otroku, me mora brezpogojno imeti rad in me ubogati, drugače ga po pravilih biblije lahko ubijem in ne bom odgovarjal za poseledice)Taki s takimi idejami se prikrito infiltrirajo tudi na Pozitivke. RKC v takih primerih prednjači zlasti s PSIHIČNIM NASILJEM IN GROŽNJAMI. "ČE NE BOSTE KRSTILI SVOJEGA OTROKA BO ŽIVEL V BREZBOŽJU".

    Danes, nekateri starši, ravno zato ker so SVOJIM OTROKOM umivalui riti, mislijo, SI JEMLJEJO PRAVICO, da lahko vzgajajo okolico po svoji podobi in po navodilih RKC.

    LP


    Je varuhinja človekovih pravic ...

    Prispeval/a: cebelicamaja dne četrtek, 6. november 2008 @ 10:36 CET
    Pismo namenjeno gospe Janji Škerjanc.

    Namesto, da se ubadate s krstom otrok, raje posvetite pozornost splavom. Koliko nerojenih je vsak dan splavljenih!

    A otrok ima tudi pravico do življenja. Pri dveh mesecih je že precej razvit (tudi strokovno je imenovan plod, fetus, kar pomeni mlad fant). v tem času se je končalo oblikovanje vseh njegovih organov in tkiv. Odslej bodo le še rasli in pridobivali svoje funkcije. Številni organski sistemi, vključno s krvožilnim in živčnim, že funkcionirajo. Do konca bivanja v telesu svoje mame bo svojo težo povečal za tisočkrat in velikost za dvajsetkrat. Tudi možgani se zelo hitro razvijajo. Svojimi prstki bi mami lahko pomahal. Čeprav še ni rojen, je že otrok.

    Vsak dan je mnogo otrok splavljenih, umorjenih; in ljudje, ki naj bi bili pametni in izobraženi in skrbeli za pravice ljudi okrog sebe, posebno a še otrok, to celo dopuščamo.

    Vložite energijo raje v borbo proti ubijanju otrok. Vsak ima pravico do življenja in otrok v maminem telesu ne more sam odločiti, ali želi živeti ali ne. Ta pravica mu je odvzeta!

    pa še to:Povprašajte odrasle, ki so bili krščeni, če jim je bilo res tako hudo zaradi tega. Nekaj jih je tudi takih, a so potem izbrali svoje verovanje;a kar precej je pa takih, ki so začutili zastonjsko božjo ljubezen, bili ljubljeni samo zaradi tega, ker so, ker obstajajo. Ti vam bodo vsi rekli, da so srečni, ker so bili krščeni, da so lahko to spoznali in jim je bilo dano. In pozanimajte se, kolikim ljudem je vera pomagala v izjemno težkih trenutkih, da so jih s pomočjo Boga premagali. Če ne bi bili krščeni in spoznali Boga že kot otroci, se v težkih trenutkih ne bi mogli obrniti nanj in pustiti, da jim je pomagal nositi križe.

    In kako piše v konveciji o trokovih pravicah o veroizpovedi? I.del 15. člen "3. Glede svobodnega izražanja veroizpovedi ali prepričanja so dopustne le tiste omejitve, ki jih določa zakon in ki so nujne za zavarovanje državne varnosti, javnega reda, zdravja ali morale ali pa temeljnih pravic in svoboščin drugih."Dopustne so le omejitve, ki so nujne za varovanje državne varnosti. S krščevanjem otrok pa se meni ne zdi kršena državna varnost, ne javni red in ne zdravje otroka ali kogarkoli drugega.

    29.člen "Izobraževanje otrok mora biti usmerjeno k popolnemu razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti..."

    K tej vzgoji spada tudi verska vzgoja oziroma vzgoja na moralnem področju. Starši si pač sami izberejo v katero veroizpoved ga bodo vključili in kakšno versko (in ostalo) vzgojo mu bodo dali. Odločijo se pa tako, da naredijo, kar se njim samim zdi najbolj primerno v tistem trenutku, v situaciji.

    Če je bila stvar pravilna ali ne , pa se pokaže šele tekom življenja. Ne moremo pa reči, da je krst že v štartu nekaj slabega. Če se jim pa zdi, da je nekaj slabega, jih pa nihče ne sili, da dajo otroka krstit. AMpak kar nekaj staršev je takih, ki se jim zdi to dobro, in otroka kljub temu, da sami ne verjamejo v krst (in vse ostalo zraven),dajo krstit, češ sj škodit ne more...

    Pozdrav, Maja



    Odgovor ga. Tatjani Malec

    Prispeval/a: D.z.u.ž.c. dne sobota, 8. november 2008 @ 12:45 CET
    Spoštovana gospa Malec,

    V svojem komentarju me sprašujete med ostalim tudi to, citiram:
    »Ali ni tradicionalni krščanski obred krsta poklon in izraz hvaležnosti za podarjenost življenja?« In ugotavljate da: "Krst ima svoj simbolični pomen«.

    Res je, da je krst dojenčkov obred tradicionalne katoliške cerkve, ni pa bil obred prvih kristjanov in učenje ter praksa Jezusa, kajti Jezus in prakristjani niso prakticirali krst dojenčkov, ampak samo krst odraslih. Če analiziramo in primerjamo prevode starejših biblijskih tekstov s sodobnimi slovenskimi prevodi glede krsta ugotavljamo, da so si diametralno nasprotni. Lahko preverite, npr. pri Evangelistu Mateju /28,19; /v starih biblijskih prevodih piše: /; ...* učite* vse narode *in jih krstite*...// V sodobnih slovenskih prevodih vam ljube katoliške cerkve pa je ta isti tekst preveden takole /19/: .../*krščujte jih*/ v ime Očeta in Sina in Svetega Duha. 20.../*in učite* jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!//

    Zgornji »strokovni« in milo rečeno samovoljni prevodi (kot prepogosto pri prevajanju biblije od njenih začetkov do danes) uvajajo en problem, gospa Malec, namreč enega Jezusa in dve teoriji. Vprašanje je, kaj je Jezus res učil/ …* učite* vse narode *in jih krstite*.../ali pa /*krščujte jih*/ .../*in učite*//?!

    Iz slovenske ustave je razvidno, da se je narod s svojo ustavo odločil za tisto varianto, katera upošteva človeške pravice v celoti in katera odgovarja Jezusovi varianti, ki pravi, citiram: /*...učite, pa krstite*/ in to za to, da bi zaščitili pravice otroka. To pa pomeni, da moreš, oz. smeš, krstiti samo tistega, katerega si najprej poučil in kateri se je zavestno sam (ne njegovi starši oz. skrbniki) odločil za krščanstvo, oz. da bo sledil Jezusu. Na podlagi poduka se pa lahko zavestno odloči samo odrasel človek.

    Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve (»žrtev cerkve« je pravilni del imena društva, ne pa karkoli drugega, kar Vi, ga. Malec, neprenehoma pripisujete imenu društva, samo da bi se ognili sintagmi »žrtev cerkve«) zastopa ustavno in Jezusovo varianto ter želi, da tudi katoliška cerkev spoštuje ustavo in voljo slovenskega naroda in ostalih slovenskih državljanov, ne pa da vsiljuje svoj tradicionalni dogmatizem, kateri nasprotuje Jezusovemu nauku, človeškim pravicam in slovenski ustavi, kakor je to razvidno v omenjeni analizi biblijskih tekstov in učenja katoliške cerkve: /... *Krstite, pa učite*//

    Gospa Malec, veliko je bilo teoloških razprav v zgodovini na to temo in si jih lahko preberete, če želite. No to, kar Vam jaz hočem povedati, je to, da naslednjič dobro razmislite pred debato o temah, katere ali ne poznate, ali pa jih zastopate s fanatično fundamentalističnega katoliškega zornega kota, saj je Vaš prispevek med drugim (kot vedno, ko komentirate prispevke in javna pisma našega društva) aroganten, žaljiv in ciničen (Vi boste temu najverjetneje rekli »pesniška« svoboda) in po tem sovražen. To pa je klasičen primer samoprojekcije.

    Za Vašo in ostalih bralcev informacijo, društvo in jaz kot njegova predsednica samo opozarjamo na kršitve človeških pravic in demokratične ustave ter poskušamo žrtvam npr. klerikalnega seksualnega terorja, o katerem poročajo svetovni in slovenski mediji že na desetletja, tako pomagati, kakor to predpisujejo zakoni države Slovenije. Tu ne gre za sovraštvo do katoliške cerkve, kakor to Vi poskušate neprestano prikazovati oz. mogoče celo sami res verjamete.

    Gospa Malec, če naša javna vprašanja in trditve niso utemeljene, nas na to prosim strokovno argumentirano opozorite. Če pa to ne naredite in pišete pavšalno, arogantno in žaljivo, takrat pa je Vaš prispevek sigurno sovražen, prav takšen, kakršnega nam podtikate. Sicer je treba reči, da ste ton, v katerem komentirate prispevke našega društva, nekoliko umirili, toda vseeno, zavedamo se tega, da bodo od nas omenjeni storilci in nekritični fanatiki pač reagirali tako, kakor vedno reagirajo, žaljivo, nikoli pa strokovno. To je razvidno tudi iz tega Vašega komentarja, ampak to pa ne pomeni, da se bomo nehali boriti za tiste pravice posameznikov, katere so utemeljene v državni ustavi in božjih zakonih.

    Pozdrav!
    Janja Škrjanc - predsednica Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve






    ---
    spletna stran društva:
    http://www.zrtve-cerkve.org

    blog društvenega časopisa Razmisli in sodeluj:
    http://razmisli.blog.siol.net



    Pustite ljudi že enkrat pri miru!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 8. november 2008 @ 17:01 CET
    Naslovniku:

    Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
    Ostrožno pri Ponikvi

    Niti slučajno se ne bom spuščala v vsebino vaše protikrščanske apologetike in je tudi ne bom komentirala, kar meji na absurd, še posebej vaše navedbe, da me uvrščate med verske fundamentaliste in fanatike. To je pač vaš hujskaški slog in obramba, ker sem vas razgalila po namenu vašega delovanja. Vse vam pride prav, da odvračate pozornost od vašega političnega delovanja, s katerim hočete posegati v človekovo identiteto in njegovo zavest po načelih polpreteklih nasilnih verbalnih posegov, podedovanih od prejšnjega režima. Vaše delovanje je še globoko v kontinuiteti in upam si domnevati, da naj ne bi bilo zastonj. Nihče na tem svetu ne dela ničesar zastonj, če od tega nima materialnih koristi. Nikar mi ne govoriti, da delate to, kar počnete iz čistega veselja. Preveč nestrpnega političnega naboja je v vsem tem delovanju in preveč ateističnega politično pogojenega klerikalizma. Zavedati se morate, da je za normalno družbeno prenovo in pot v demokracijo zasidrana svobodna pot v sistemu.

    Ne morete se sprijazniti, da je celotni okvir družbene ureditve povsem nov in je pred 18 leti prinesel popolni odmik od komunistične ureditve, ko so ljudje zaradi krsta in drugih cerkvenih obredov ali če so samo prestopili cerkvena vrata, izgubljali službe. Državna ureditev je zakoličena z novo ustavo, ki temelji na varstvu človekovih pravic, med katere spadajo tudi verske svoboščine, ki jih vi tako vehementno in ihtavo izganjate z vašim kompulzivnim delovanjem iz zavesti ljudi.

    Vaš problem je, da še vedno vsiljujete ljudem ideološko pravovernost komunističnih voditeljev, ki jo je celotni državi vsiljevala komunistična nomenklatura zaradi svoje ortodoksno komunistične vsebine. Vaš vzorec delovanja se ne sklada z zahtevami sodobne demokratične družbe. Partija je nekoč odločala o usodi in zavesti ljudi. Tega je konec! Nekatere neformalne kontinuitete si prizadevajo postati spet pomembne politike z obnavljanjem komunistične dediščine. Ta skrajno negativna sestavina komunističnega totalitarizma je odurna in nasilno vsiljiva.

    Kako si vi sploh dovolite manipulirati z mojo zavestjo, kaj se vas tiče moja svetovnonazorska opredelitev? Mene vaš ateizem absolutno ne zanima, dokler vaše delovanje ne dobi elementov moteče kompulzivne sile na drugega. Ali ni pravica slehernega državljana v tej državi, da vsak preživi v svoji lastni identiteti. Zavest o potrebi preživetja v lastni identiteti je izrazito duhovnega kategorija in lastna tistim, ki so duhovno sposobni dvigniti se na takšno raven. To so standardi obnašanja demokratičnih in razvitih družb. Vzorci vsiljevanja svojega mišljenja drugemu so na nižji stopnji razvoja. Živeti v lastni identiteti s svojo vero pa naj si bo krščanska, hinduistična, tibetanska, mormonska, islamska ali katera koli vera ali filozofska usmeritev, je primarna potreba vsakega posameznika na najvišjem mestu, če takšno potrebo človek občuti. Vaše delovanje, povezano z nepremagljivo preteklostjo, ne predstavlja poti za prehod v sodobnost, temveč predstavlja šikanoznost ali namerno povzročanje neprijetnosti z občutkom, da te nekdo ukinja, da ti zapoveduje, da te sramoti, ponižuje, da te oddaljuje od tvojega lastnega bistva in da se te hoče polastiti, ti vsiliti preživelo normirano zavest. Moj moralni klic apelira na mojo odgovornost in ne na tvojo, je izrazito oseben in temelji na mojih in ne tvojih kriterijih. Takšno delovanje, kot je vaše, zapostavlja osebno iniciativo posameznika do nazorske opredelitve, ga moralno ponižuje. Prebudi se rojstvo vsake človekove osebnosti kot izvorna svoboščina, ki jo vsak prinese z rojstvom na svet. Nasilno obvladovanje drugega pa spada v živalski svet, kjer se šibkejša žival ne more upirati močnejši, to pa predstavlja nespoštovanje osnovnega temelja človeške moralnosti. Brezpogojnost pomeni biti neodvisen od meril in kvalitete drugega. Moja odgovornost je moj moralni jaz in ne more biti moralni ti. Vse mora biti podrejeno svobodi človekovega življenja in njegovi odgovornosti, ki jo je konstruiral na osnovi naravnih etičnih zakonov, ki mu pomagajo odkriti izvir lastnih moralnih sposobnosti in oblikovati duhovno dimenzijo lastnega bivanja.

    Skoraj ni dne, da ne bi posiljevali sodržavljanov katoliške vere z nesprejemljivimi in absurdnimi prispevki. Na ozemlju Republike Slovenije imajo ljudje pravico živeti vsak po svojem prepričanju in so pravila igre znana, zapisana v ustavi in zakonih. V teh težkih časih, ko imajo ljudje že sami na sebi težko življenje zaradi revščine, ne potrebujejo še nekega društva, ki ji bo posiljevalo kako naj mislijo in da jim z verbalno silo ubijajo moralno moč za upanje. Državljanstvo je temeljna posest vseh njenih članov in državljanstvo temelji na zavesti, da vsakdo sprejema tiste vrline in vrednote, ki temeljijo na lastnem prepričanju posameznika in zagotovo je božja ljubezen najpopolnejši zgled, po katerem lahko presojamo vsa človeka prizadevanja. O globljih dimenzijah te zavezanosti se z vami ne morem pogovarjati, ker tega zaradi svoje ozkosti pogledov na življenje zagotovo ne bi razumeli. Zavest je najbolj osebna in neodtujljiva pravica in pripada človeku, je ena najbolj temeljnih in jasnih človekovih pravic. Je ni mogoče odstraniti, deliti, umakniti, zastavi ali vplačati, da bi se spremenila ali zavrgla. Najbolj vulgarno početje je spravljati drugega v določene kategorije, ga ponovno personalizirati po svojih zveličavnih merilih, saj je vendarle človek bitje razuma, volje in svobode. Presežnost se rojeva znotraj človeka in vzgoje posamezne družine ter predanosti določenim vrednotam in je ni mogoče vsiliti od zunaj. Vsaka verna družina ima pravico negovati in ohranjati svojo versko tradicijo in jo prenašati iz roda v rod, če je to njena duhovna dimenzija, izkušnja in potreba za etično doživetje samega sebe in sožitje družine.

    Minil je čas enoumja in si ne moremo več privoščiti izključevanja verujočih ne neverujočih in uničujočih ekskluzivizmov. Razen vseh zgornjih navedb, moram še posebej poudariti, me s svojimi krivičnimi in tendencioznimi prispevki o duhovnikih žalite kot Primorko, kajti očitno vi se bolj ukvarjate s srednjeveško inkvizicijo in jo lepite na sedanjosti, kot pa z novejšo zgodovino in verjetno niti ne veste za Zbor svečenikov sv. Pavla, v katerem so bili praktično vsi slovenski duhovniki na okupiranem Primorskem. Brez njihovega delovanja bi se primorska zgodovina pisala drugače. Bolj krvavo in bolj bratomorno. Režimi se spreminjajo, narod ostane, je bilo geslo duhovnikov, ko so podprli združitev Primorske z matično domovino in stali ljudstvu ob strani, ko je tujec zatiral primorskega človeka in pritiskal nanj z raznarodovanjem. Seveda vi ste drugačni od nas Primorcev, vi navezujete stike s tujerodci in dobivate iz tujine celo propagandni material, da delate zgago in ustvarjate nesporazume med svojim narodom. Vam je ljubši duhovnik, ki stoji s čevljem za ženskim vratom za 8. marec, nam Primorkam ni nikoli stal duhovnik s čevljem za vratom, temveč tujec, da nismo smeli govoriti maternega jezika. Meni, ko sem bila še otrok, so mi primorski duhovniki prinašali slovenske knjige, da sem lahko brala razne zgodbe in se učila v maternem jeziku. Na Primorskem so naši duhovniki mučeniki, ker so pod fašizmom pili mašinsko olje in bili zatirani in mučeni na najrazličnejše načine pa ne samo od fašistov, spisek je kar dolg … Če že govorimo o stvareh, bodimo vsaj pošteni. Zato gojim do vseh, ki si to zaslužijo, svoje veliko spoštovanje. Na Primorskem smo ljudje narodno zavedni in enotni in lahko samo ugotovimo, da smo različni od članov vaše društva, ki samo pljuvate po duhovnikihin jim pripisujete vse najslabše. Od vas še nisem prebrala eniti enega objektivnega članka in komentarja. Ali ne? Zato vas žal, ne morem spoštovati. Ni vam treba govoriti, da ščitite ustavo in žrtve cerkve, ker to ni res. Ustavi ,konkretno 41. členu podtikate lastno interpretacijo, ki nima podlage v temeljnih načelih deklaracije o človekovih pravicah in ne v zakonu. To je manipulacija z javnostjo. Za tovrstno zaščito, za katero se deklarirate v v naslovu društva, nimate nobene zakonske podlage, za to imamo organe pregona in pravosodje, ki sodi na podlagi zakona in ne na podlagi podtikanja srednjeveških dogodkov, ki nimajo s sedanjosti nobene zveze. Vaše razlaganje citatov Stare zveze nekega pastirskega ljudstva izpred dva tisoč let je smešno, saj vsak normalni človek bo vedel, da se je življenje v dva tisoč letih na tem planetu spremenilo in vašo apologetiko, s katero utrujate ljudi in z njo dobesedno manipulirate, izvozite nazaj v Nemčijo, od koder prihaja! Tisto sliko, s katero duhovnik tepta s čevljem hrbet klečeči ženski, ki riba kot sužnja podenj, pa dajte v okvir in jo pošljite nazaj odkoder je prišla. Tega Slovenke ne potrebujemo in se s užnjo nikomur ne istovetimo! Smo osveščene in dostojanstvene. Te nikoli ne pozabite! To sporočite tudi vašemu agitropu.


    Tatjana Malec







    Da bo vsakomur jasno o čem govorimo!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 9. november 2008 @ 12:45 CET
    Splošna deklaracija človekovih pravic

    Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III).

    Preambula

    ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;

    ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva;

    ker je nujno potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje;

    ker je nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi;

    ker so ljudstva Združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice in dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi;

    ker so se vse države članice zavezale, da bodo, v sodelovanju z Združenimi narodi, pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

    ker je skupno razumevanje teh pravic in svoboščin največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze,

    18. člen

    Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.

    26. člen

    3. Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.

    Deklaracija o človekovih pravicah je akt nad ustavo in zakoni.
    Varuhinja človekovih pravic v skladu z zgoraj navedeno deklaracijo ne more predlagati prepovedi krsta v RS, kar jasno kaže na zavajanje javnosti! Izbraževanje vključuje tudi versko in etično vzgojo otrok.

    K temu je treba dodati, da etika in pravo postavljata človeku določene predpise, ki naj bi ga vodili k dobremu in ga varovali zla. Podlaga pravu je etični minimum (minimum morale) – gre za skupek tistih skupnih vrednot, ki jih določena družba sprejme za temelj svojega sobivanja. Za polno uresničitev človeka pa je potrebno nekaj več: morala zahteva osebno prepričanje, medtem ko se pravo zadovolji z juridičnimi izjavami. »Moralnost je usmerjena na notranjo povezavo etike duhovnega ravnanja in etične odgovornosti hkrati s prepričanjem osnovnih moralnih načel z namenom, da jih človek sprejme kot svobodni načrt lastnega življenja. Nasprotno pa se zakonitost (legalnost) ne sprašuje o notranjih motivih in vrednotah, marveč zahteva, da se njeni pravni predpisi spolnjujejo na zunaj. Latinska beseda mos pomeni red in pravilo in nakazuje sorodstvo z besedo etos (ethos), kar pomeni navado. Moralnost, ki iz tega sledi, presoja sprejete načine ravnanja in meri na zavestno, razumno in osebno usmeritev glede na (moralna) načela. Moralno etično držo pa imajo starši pravico in dolžnost, da jo vzgojno dajo otroku po svojem najboljšem prepričanju.



    Da bo vsakomur jasno o čem govorimo!

    Prispeval/a: Lario dne ponedeljek, 10. november 2008 @ 15:18 CET
    Malčeva,
    saj zgornji sestavak ne govori o tem, da naj bi varuhinja človeških pravic predlagala ukinitev krščenja otrok.
    Od kje ti tako nesramno podtikanje. Kaj misliš, da smo vsi polpismeni in ne razločimo, kaj je hotela avtorica povedati s tem, ker piše o nasilju nad otroki, ki ga izvaja tudi RKC.
    Še vedno do sedaj si poskušala na vsak način očrniti društvo, ki se bori za pravico svobode mišljenja. Kar naprej se zapletaš v protislovja. Še vedno se napihuješ in repenčiš, kako si ti pogumna in domoljubna Primorka in vse naj......, po drugi strani pa zagovarjaš krvava dejanja in vzgojne ukrepe, ki so zabetonirani v bibiliji, ki je krvava.
    Približuje se polna luna. Ker te na Pozitivkah že dolgo ni nihče pohvalil za tvoje "umotvore", si postala agresivna in sovražna do drugače mislečih.
    S svojim pisunstvom zopet ustvarjaš nemir na "pozitivnih" NAŠIH straneh.





    ODGOVOR VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 10. november 2008 @ 17:09 CET
    Na izrecno vprašanje predsednice Društva za zašito ustave in žrtev cerkve g. Janije Škerjanc, ki je navedeno v naslovu in se glasi:

    JE VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC PROTI KRSTU NOVOROJENČKOV?

    sem VARUHINJO ČLOVEKOVIH PRAVIC vprašala za mnenje glede na zgoraj v naslovu prispevka navedeno pobudo oziroma vprašanje, zanimalo me je kaj varuhinja človekovih pravic meni o tem vprašanju.

    Z dopisom št. 1.1-8/2008-2-SET z dne 5.11.2008 sem od Varuhinje človekovih pravic prejela odgovor, s katerim se zahvaljuje za poslano pobudo, ki so jo z zanimanjem prebrali. Nadalje pojasnjuje, da je Varuh pristojen za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil v Republiki Sloveniji. Tako pristojnosti Varuha opredeljujeta 159. člen Ustave RS in 1. člen Zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS št. 71(93 in št. 15/94). Upoštevajoč pristojnosti, ki mu jih dajeta ustava in zakon, Varuh ni pristojen, da bi ocenjeval ravnanje pravnih oseb ali posameznikov, ki nimajo javnih pooblastil. Tudi skladno s 4. odstavkom 4. člena Zakona o verski svobodi (Ur. list, št. 14/2007, v nadaljevanju: ZVS) se država ne sme izrekati o verskih vprašanjih. Zato bi vam ob tej priložnosti želeli predstaviti zgolj nekaj načelnih stališč.

    Svobodo vesti varujeta 41. člen Ustave RS in 9. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, po katerih je izražanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno (t.i. pozitivna verska svoboda). Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugačnega prepričanja, kar pomeni, da je vsakomur zagotovljena svoboda odklonitve verskega ali drugega prepričanja (t.i. negativne verska svoboda). To svoboščino odklonitve verskega ali drugega prepričanja se lahko izvršuje neposredno na podlagi Ustave. Gre za poseben vidik svobode izražanja, ki je še posebno strogo varovan. Pri vprašanju zagotavljanja svobode vesti in izražanja verskega prepričanja je načelo ločitve države in verskih skupnosti (7. člen Ustave) treba razumeti kot dodatno ustavno načelo, ki jamči, da mora biti do teh vprašanj država vsebinsko nevtralna. Ne sme favorizirati niti kateregakoli verskega niti neverskega (npr. ateističnega) prepričanja, temveč mora omogočiti vsem, da lahko svoje prepričanje izpovedujejo, ali pa tudi ne.

    Skladno s 3. odst. 41. člena Ustave imajo starši pravico, da v skladu z lastnim verskim in moralnim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti in veroizpovedi. To je tudi poseben vidik svobode vere in vesti staršev in hkrati njihove pravice do vzgoje svojih otrok, saj imajo starši skladno s 1. odstavkom 54. člena Ustave pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Otroci skladno z Ustavo (56. člen) uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine otroci uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

    V pravici do svobode vesti pa je jasno vključena tudi svoboda vere. Svoboda vere obsega pravico do pripadnosti in nepripadnosti določeni veroizpovedi, pravico do spremembe te pripadnosti in pravico svobodne izbire vere. Ta vidik svobode vere je predpostavka svobodnega (ne)izpovedovanja vere in je zagotovljen ne glede na to, da ga Ustava posebej ne omenja. S starostjo in zrelostjo otroka se pravica staršev umika pravici otrok, da samostojno izvršujejo svobodo vere in vesti. Tako imajo tudi otroci in mladostniki pravico, da se kasneje v svojem življenju do verskega prepričanja, če tako želijo, opredelijo drugače. To jim priznava tudi Konvencija Organizacije združenih narodov o otrokovih pavicah, ki v 14. členu obvezuje države pogodbenice, da spoštujejo otrokovo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi.

    Tudi v ZVS je v 3. odstavku 2. člena zapisano, če nihče ne sme biti prisiljen, da postane ali ostane član cerkve ali druge verske skupnosti ali se udeležuje oziroma ne udeležuje bogoslužja, verskih obredov in drugih oblik izražanja vere. Hkrati je v ZVS zakonodajalec vsaj na abstraktni ravni postavil mejo med pravicami staršev in pravicami otrok, saj daje v 2. odstavku 10. člena otroku, ki je dopolnil 15 let, pravico, da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo.

    V zaključku lahko omenimo tudi judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki svobodo misli, vesti in veroizpovedi opredeljuje »kot temelj demokratične družbe, hkrati pa je ta svoboda dragocena vrednota tudi za ateiste, agnostike, skeptike in neopredeljene. Od teh pravic je odvisen pluralizem, nepogrešljiv za demokratično družbo, kakršna je bila s težavo dosežena skozi stoletja.«

    Varuhinja človekovih pravic svojo razlago zaključi, da upoštevajoč navedeno, ne vidimo možnosti, da bi se podrobneje opredeljevali do vsebine pobude, vendar upamo, da je odgovor v pomoč.

    Lepo pozdravljeni,

    Dr. Zdenka ČEBAŠNIK – TRAVNIK, dr. medicine
    Varuhinja človekovih pravic, l.r.

    M.P.



    ODGOVOR VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC

    Prispeval/a: Pozitivke dne ponedeljek, 10. november 2008 @ 19:34 CET

    Tatjana, pozdravljena.

    Zanimiv odgovor je poslala varuhinja človekovih pravic. In iz odgovora je razvidno, da se v bistvu ni dotaknila vprašanja o krstu otrok. Če navedem njen odgovor oz. del, kjer je še najbliže temi oz. vprašanju:

    >>Skladno s 3. odst. 41. člena Ustave imajo starši pravico, da v skladu z lastnim verskim in moralnim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti in veroizpovedi. To je tudi poseben vidik svobode vere in vesti staršev in hkrati njihove pravice do vzgoje svojih otrok, saj imajo starši skladno s 1. odstavkom 54. člena Ustave pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Otroci skladno z Ustavo (56. člen) uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine otroci uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.<<

    In če še bolj izpostavim >>Skladno s 3. odst. 41. člena Ustave imajo starši pravico, da v skladu z lastnim verskim in moralnim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti in veroizpovedi.<<, ustava govori o usmerjanju otrok v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. Torej je otrok pri nekaj mesecih starosti povsem nezrel in kot tak ne more odločati o tem ali želi biti krščen ali ne.

    Vse drugo je samo sklicevanje na člene ustave, ki pa se v Sloveniji nobenemu ne kratijo.

    Osebno nimam nič proti krstu, tudi svojega otroka sem dal krstiti. Mislim pa, da je to vprašanje tako kompleksno, da mu ne boste prišli zlepa do dna. Osebno mislim, da tudi Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve na ta način ne more doseči nič.

    LP Igor


    Odgovor Igorju

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 11. november 2008 @ 11:37 CET
    Igor, pozdravljen,

    ni v pristojnosti varuhinje človekovih pravic, da bi se ideološko opredeljevala »za« ali »proti« krstu novorojenčkov, kot to pričakuje navedeno društvo in varuhinjo človekovih pravic poziva k opredeljevanju ali celo ukrepanju s pobudami o prepovedi krsta. Naravnost smešno je, kar društvo piše, da so novorojenčki zaradi prisilnega krsta žrtve cerkve in da so jim hudo kršene osnovne pravice in da mora država čim prej sprejeti ustrezne ukrepe, predvsem preprečiti njihov krst.
    Pobuda državi bi bila že po naravnem pravu utemeljena, če bi se dojenčkom oziroma otrokom nasilno obrezovali penisi, deklicam na izrezovali klitorisi, kot se to še vedno dogaja.

    Takšne pobude, kot jih daje navedeno društvo, nasprotujejo ne le deklaracijam Združenih narodov, slovenski Ustavi in zakonu, temveč tudi kar omenja varuhinja človekovih pravic, judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki svobodno misli, vesti in veroizpovedi opredeljuje »kot temelj demokratične družbe, hkrati pa je ta svoboda dragocena vrednota tudi za ateiste, agnostike, skeptike in neopredeljene. Od teh pravic je odvisen pluralizem, nepogrešljiv za demokratično družbo, kakršna je bila s težavo dosežena skozi stoletja.«

    Vsakemu človeku zdravega razuma je lahko jasno, da bi preprečevanje nekega simboličnega dejanja, ki izhaja iz prepričanja o vrednostnem sistemu in etičnosti, ki jo kot dobro odkriva človek v svoji vesti, sankcionirali in preprečevali. Taki togi in zakrneli pogledi na stvarnost so ostali na točki totalitarizma iz leta 1945, ki sem ga žal sama doživljala, in se niso razvijali v skladu z demokratičnimi spremembami, ki so prinesle človeštvu velike družbene premike, uzakonjene so človekove pravice, svoboda misli, vesti, veroizpovedi.

    Ključna razsežnost je svoboda, ki izhaja iz razumevanja in spoznanja, da je vsak človek bitje zase, ki želi preživeti v lastni identiteti, v svojem neponarejenem čustvenem svetu, notranjem bogastvu, v katerem vidi simbolno vrednost svojega duhovnega življenja. V določenih kulturah simbolna dejanja pomenijo sledenje intimnih željam, sanjam, pričakovanju, duhovnim vizijam in duhovnim potrebam. Vsak človek si poišče izvirne potrebe svojega duhovnega življenja v svoji duši in to je strogo intimna stvar, v katero nima nihče na tem svetu pravico posegati. Vsak želi živeti v popolnem soglasju s samim seboj in svojim prepričanjem. Ideološko vmešavanje v intimna čustva neke družine je pritlehno. Duša ustvarja lepoto, kadar je uprta vanjo. Človek iz globin nezavednega odkriva lastno izročenost neznanemu, nekateri to najdejo v veri, drugi v filozofiji, tretji v poeziji, itd. To je svet stanj in čustev, v katerega nima pravice nihče vstopati. Evropska kulturna tradicija poimenuje to človekove pravice in svoboščine.

    Lep pozdrav
    Tatjana







    KR$T

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 16. november 2008 @ 11:57 CET
    Krst je ena izmed oblik »vudu« iniciacije; prav vseeno je, ali se krščujejo otroci ali odrasli. Kdor verjame, da krst pri novorojenčkih posega v dušo (pa naj bo to na dober ali na slab način), verjame v okultne pravljice, verjame v magijo, verjame v čirule-čarule. Deciliter vode, če ravno ne vsebuje kakih pesticidov ali težkih kovin, res ne more škodovati novorojenčku, ki se tako in tako ničesar ne zaveda, in se kasneje, ko odraste, tistega benignega polivanja s »čudežno vodico« še spomni ne. Po mojem je krst v večini primerov za dojenčke manj travmatičen, kot če se ti polulajo v hlače in jim pol ure mama ne zamenja plenice ali pozabi obrisati ritke in jo posuti s pudrom.

    Cerkveni hokus-pokus škropilniški ritual ob asistenci katoliških vračev je najprej nekakšna ljudska folklora, ki se ji lahko le blagohotno nasmehnemo, če vsaj količkaj od zunaj in nepristransko ocenjujemo danes še aktualne srednjeveške procesije ali še žive obredne rituale »primitivnih« ljudstev. Trditev, da s krstom novorojenček spozna boga, pa lahko zapiše samo nekdo, ki o bogu ve absolutno vse ali pa popolnoma nič. Ker je prvo že po definiciji nemogoče, ostane lahko samo še tisto drugo. Res poceni, pogansko in predvsem naivno, skoraj kot misel, da te lahko ščebetanje zdravih Marij in očenašev ozdravi kakega »smrtnega« greha ali da se košček tanko valjanega testa pri obhajilu med topljenjem v ustih v resnici spremeni v telo boga, ki so ga pred dva tisoč leti zaradi naših grehov pribili na rimsko mučilno napravo. Kdor verjame v take pravljice, ta pač verjame v vsako pravljico, še posebej, če je pravljica absurdna. Saj prav absurdnost podeljuje absurdnemu razlog več za verjetje. Logiko pa je itak izumil hudič in se prav zato ne velja zanašati nanjo.

    Če vprašate mene, se državnim organom res ni potrebno ukvarjati s folklornimi običaji, kakršen je krst, saj mu bi s tem kvečjemu povečevali veljavo, ki je niti najmanj ne zasluži. Nič usodnega ni v njem, čeravno se kleriki na vse viže trudijo, da bi krstu podelili status usodnega in neizbrisljivega znamenja. Skratka - krst z »žegnano vodico« ni nič takega, kar bi bilo vredno, da se vpleta država in sodstvo s kakimi zakoni in prepovedmi. Še najmanj pa kak varuh človekovih pravic. Mogoče bi imelo vpletanje organov smisel, če bi obstajal varuh človekove pameti in zdrave presoje ali državni branilec pred kolektivno norostjo, a takih organov pač ni in jih tudi še dolgo časa ne bo, ker jih ljudstvo v resnici ne potrebuje, saj je dovolj pametno, da vzdržuje in ščiti svojo lastno norost, temelječo na izročilu svojih enako neumnih dedkov in babic.

    Na simbolni ravni gre pri krstu seveda za posilstvo, ampak podobnih posilstev so otroci deležni od malih nog do adolescence še velikokrat, še vsaj nekajkrat večina otrok pod patronatom Cerkve prejme kak »usoden« zakrament, pa seveda v bolj ali manj laični šoli tudi. Ne tako dolgo nazaj smo imeli pionirske iniciacije in iniciacije Titovih 'omladincev'. Pripadnost nečemu, čeravno brez osebnih zaslug, se ponuja kot nekakšna vrednota sama na sebi – smešno, patetično, a dovolj za ponos ali kako drugo obliko kolektivnega narcizma, ki potem kot malta drži skupaj opeko v (mogočni) stavbi neke skupnosti, ki v resnici samo vegetira samo na simbolni ravni. Biti ponosen na to, da si bil krščen v neki vaški cerkvici, he, he, he - meni se to zdi patetično, pravzaprav smešno, vsaj tako, kot bi bil Mujo ponosen na to, da je obrezan v bližini največje ali najlepše bosanske džamije. (Prav zanimivo – tako kot v Koranu ni omenjeno obrezovanje, tudi v Bibliji ni zapovedano kako krščevanje otrok!)

    S krstom naj bi bil krščenec (v primeru otroškega krsta je to pač dojenček) očiščen vseh grehov, s krstom pa naj bi krščenec prejel Božjo milost. To je seveda smešno. Kakšne grehe sploh lahko stori dojenček (razen tega, da se podela v hlače in z dretjem kali nočni mir svojih ljubih staršev), sploh pa, zakaj naj bi ŠELE s krstom povsem nedolžen otročiček prejel Božjo milost – zdi se, kot da je »nekrščen« otroček povsem v nemilosti »neskončno dobrotljivega« boga. Smešno, absurdno, neživljenjsko, protinaravno - krščansko skratka.

    Na simbolni ravni prinaša krst vzpostavitev nevidne vezi na skupnost, je hkrati tudi nek »potreben« pogoj za odrešenje duše, v praksi pa to predstavlja predvsem način KONTROLE oziroma NADZORA. Cerkev na ta način vzpostavlja paralelno evidenco, hkrati pa tudi nadzor nad dušami (od zibke do groba). Dolgo časa v zgodovini je krščevanju veljajo tudi za obliko (ne samo simbolnega) prestopa pod drugega vladalca oziroma oblastnika – sprejem krsta je pomenilo – ne samo sprejetje nove vere, marveč tudi obliko pokoritve novim oblastnikom in odpoved lastni suverenosti. Naši predniki so nekaj takega doživeli od konca osmega stoletja naprej.

    S krstom si Cerkev uzurpira pravico, da te vodi v svojem »arhivčku« in se te lasti tudi v primeru, ko z njo ne želiš imeti nobenega opravka več ali se ji celo formalno odrečeš. Neizbrisljivo znamenje. Ko žig pri govedu ali taboriščna številka. Zakrament čredne živali, ki ga podeljuje »dobri« pastir oziroma gospodar.

    Ta nadzor je tako močan in silovit, tako močno vzraščen v miselno tkivo ljudstva, da ima svojo moč celo pri tistih, ki se sicer imajo za ateiste, gnostike ali pripadajo celo kaki drugi veri ali religiji. Zdi se, kot da »vudu« urok iniciacije lebdi nad vsemi, zdi se, kot da bi magičnost obreda samega otroka zaščitila pred »temnimi« silami ali otroku pripomogla do še enega »dodatnega angela varuha«. In seveda - le kdo bi tvegal, ko gre za takšne vložke, kot je »večno življenje« ali grožnje, kot je »večni pekel«. STRAH in strašenje sta bili vedno temeljna vzvoda, s katerimi kleriki vseh vrst lovijo duše na limanice. V ekonomskem žargonu bi lahko rekli, da gre za tržno strategijo in krst je samo produkt, končni izdelek, nekaj, brez česar potrošniki ne morejo, nekaj, kar je nepogrešljivo za vsa, predvsem pa za vašega dojenčka, tako kot najboljše Pampers plenice, blagodejni šamponček ali čudežna kremica za ritko. Kdo je v primeru krsta glavni prodajalec oziroma bolje rečeno koncesionar, pa se tudi ve. KRST je pač vedno tudi KR$T!



    Da bo vsakomur jasno o čem govorimo!

    Prispeval/a: Lario dne nedelja, 16. november 2008 @ 15:17 CET
    Malčeva,
    ali lahko z nekaj stavki argumetiraš, zakaj Slovenci (STARŠI) hočejo krstiti otroke, jih peljati k prvemu obhajilu, birmi, poroki.
    Kdo je zaslužen, da otroci dobijo prve zakramente?
    Ena od zaslužnih si tudi ti???
    RKC ti je neizmerno hvaležna.
    POSKUŠAJ razumeti drugače misleče!

    LP


    Je varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov?

    Prispeval/a: avgusta dne ponedeljek, 17. november 2008 @ 00:29 CET
    K tej temi bi pridala samo na kratko zgodbico, povezano s krstom pred štirimi desetletji.
    Takrat rojeni fantek je bil v skladu z običaji očetove družine krščen, ne upoštevajoč materine nazore in upiranje. Družinica je živela v hiši očeta skupaj z njegovo materjo, pod strogim očesom župnika, ki je bil v hiši tudi reden gost. Ko je bil otrok star štiri mesece, se je njegov oče zaljubil v "tako, ki ji ni nikoli zadosti" in je iz hiše odgnal tisto, ki "je bila kot bi spal zraven 5-kilskega kosa mesa". Tudi z blagoslovom taistega župnika je bil tako krščen še otrok v drugem zakonu, pa zatem še tretji v tretjem.
    Fant je odraščal brez očeta, saj je le-ta imel toliko problemov z vsako naslednjo ženo on otrokom, da s prvorojencem ni nikoli vzpostavil očetovskega odnosa. Brez cerkvenega vpliva ga je vzgojila mati v poštenega, delovnega človeka, za kar ji je danes hvaležen. Ne more pa ji odpustiti samo enega dejanja: da je bil krščen. Obremenjen je s tem pečatom in ko je hotel, da ga iz vesoljne cerkve izpišejo, je od današnjega župnika dobil pismeni odgovor, da ni bil krščen!!! Ko pa štejejo svoje ovčice, ga prištejejo mednje...



    Je varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov?

    Prispeval/a: sagan dne sobota, 4. april 2009 @ 20:14 CEST
    Zapisali ste:

    Starši so me tudi naučili, naj ne nasedam aktivizmu, ki si zastavlja neke cilje misleč, da opravlja človeštvu koristne naloge in pri tem se bom poslužila Kocbekove resnice, ki pravi, da človek ne more biti posestnik absolutne resnice. Vsak nosi v sebi svojo subjektivno resnico in prepričanje.
    Danes pri svojih letih sama odločam koliko in kako sem verna, kako dojemam življenje in smrt, kaj mi pomeni religija, nazorski odnos do življenja in kakšno mišljenje imam izoblikovano o Cerkvi in zgodovinskosti svojega naroda in civilizacije. Nobenega namena se nimam utapljati v konformizmu izpraznjenega niča.

    Žal, niste prava krščanka v luči RKC. Namreč zapisali ste, da v življenjeu (po krstu) sama odločate, kaj in kako. To pa ni skladno z doktrino in pričakovanjem RKC. Tako omenjate, da ste dovolj svobodna v odločanju in mišljenju, to pa ni po godu RKC. RKC potrebuje popolnoma poslušne člane. Zato krst otrok, da se zakramentu ne da izogniti niti ga obiti vse do smrti osebka - brez hudega greha! Si 100 % njihov ali pa si v grehu.
    Torej ste v očeh RKC huda grešnica, ker si dovolite misliti s svojo glavo. Pravzaprav je vaše mnenje veliko bolj nagnjeno tistim, ki krst zavračajo kot protiustaven, kot pa njih nasprotnikom.
    Krst je protiustaven in predstavlja hudo kršenje otrokovih pravic in žalostno in grozljivo je, da to poteka masovno in očitno z odobravanjem velikega deleža staršev, ki v bistvu ne razumejo pričakovanj in zahtev ustanove, ki to izvaja. RKC z izvajanjem krsta otrok le te vrže v "morje" in od njih zahteva, da plavajo ali pa se utopijo. Svobode, kakršne pojmuje sedanjost, tu ni. Alex


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,44 seconds