|
Pred dnevi se je končal teden otroka. S skupno poslanico sta se oglasila tudi varuhinja človekovih pravic in Zveza prijateljev mladine Slovenije. V njej sta omenila Konvencijo o otrokovih pravicah in tudi to, da morajo državne inštitucije storiti več za zaščito otrokovih pravic, zapisanih v ustavi, konvencijah in zakonih. Če varuhinja človekovih pravic meni, da morajo državne inštitucije storiti več za zaščito otrokovih pravic, je jasno, da na tem področju zaščita šepa.
Omenjena konvencija v 14. členu določa, da države stranke spoštujejo otrokovo pravico do vesti in veroizpovedi, podobno je zapisano tudi v slovenski ustavi. Po konvenciji in ustavi je torej otrokom priznana svoboda veroizpovedi, kar med drugim pomeni, da se otrok sam odloča, ali bo veren oz. ali bo član kakšne verske skupnosti. In kaj se dogaja v Sloveniji? Ali imajo v Sloveniji npr. vsi novorojenčki zagotovljeno versko svobodo, torej da se sami odločijo ali bodo člani kakšne verske skupnosti ali ne?
Tisoči in tisoči te svobode nimajo, saj so brez lastnega pristanka krščeni s strani katoliške cerkve. Brez lastnega pristanka so postali verniki, saj je po kanonskem pravu vernik tisti, ki je s krstom včlenjen v cerkev. In ti otroci so vse življenje verniki, saj se krsta, po zatrjevanju cerkve, ne da izbrisati. Torej, enkrat krščen, celo življenje del cerkve oz. njen vernik. Cerkev v bistvu sploh ne priznava izstopa, čeprav je del verske svobode tudi svoboden izstop iz neke verske skupnosti. Novorojenčki torej ne samo, da brez svojega pristanka postanejo verniki neke cerkve, iz te organizacije sploh ne morejo v popolnosti izstopiti, možen samo formalen izstop. Ali ne gre v primeru krsta novorojenčkov tudi za samovoljno vmešavanje v otrokovo zasebno življenje? Konvencija pa pravi: Noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje… (16. člen).
Po Katekizmu katoliške cerkve krščenec ne pripada več sam sebi in je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu cerkve in da je cerkvenim dostojanstvenikom poslušen ter jih uboga. Novorojenček torej dobi s krstom, in to brez svojega pristanka, tudi velike dolžnosti. Ali ne pomeni potem krst skrajno ponižujoče ravnanje do otroka? In konvencija pravi: Države stranke bodo zagotovile, da noben otrok ne bo izpostavljen mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju (37. člen). Konvencija tudi določa: Države stranke bodo z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja… zlorab … izkoriščanja… (19. člen). Ker pomeni krst poseg v dušo, saj po katoliškem nauku vtisne v dušo neizbrisno duhovno znamenje, ali ne gre v tem primeru tudi za duševno nasilje nad krščenimi novorojenčki?
Država je dolžna po že omenjenem 19. členu konvencije varovati novorojenčke z različnimi ukrepi pred vsemi oblikami nasilja, zlorab in izkoriščanja. Ali državni organi v resnici varujejo novorojenčke v smislu določil konvencije, torej jim jamčijo oz. varujejo njihovo versko svobodo in njihovo duševno celovitost? In versko svobodo otrokom krati poleg drugih tudi tuja država, konkretno Katoliška cerkev.
Ker so novorojenčki zaradi prisilnega krsta žrtve cerkve, pri čemer so jim hudo kršene osnovne pravice, mora država čimprej sprejeti ustrezne ukrepe, predvsem preprečiti njihov krst. Seveda pa lahko na tem področju mnogo naredita tudi Zveza prijateljev mladine in varuhinja otrokovih pravic. Posebno slednja lahko s pozivom cerkvi, da preneha s krstom novorojenčkov stori za otroke zelo veliko. Si bo upala? S pozivom bi lahko mogoče potrdila besede, ki jih je zapisala v poslanici, da država kuštrave glavice ne more stisniti k sebi, to lahko storijo le tisti, ki jih imajo resnično radi.
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:
Zanj Janja Škrjanc, predsednica in
Vlado Began, pooblaščenec društva
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20081022100616473
Domov |
|
Powered By GeekLog |