Piše: Zdenka Kovač
Prirejeno in povzeto po Jeff Skoll, Social Entrepreneurship, Oxford Press

Temeljne  globalne razvojne dileme in  izzivi 21.stoletja
Globalna ekonomija piše svojo navidezno vrhunsko ekonomsko in tehnološko zgodbo o uspehu, ki ga navdihuje profit. Ključni tok  ekonomsko-tehnološkega razvoja diktirajo multinacionalke, ki s svojim globalnim prometom že nekajkrat presegajo BDP-je  razvijajočih se držav ( npr.  Kapital Wal-Mart –a resega BDP Turčije ali Danske), 300 največjih multinacionalk  poseduje več kot četrtino svetovnega kapitala.

Po oceni Svetovne Banke (2004), od približno  6,3  miljarde ljudi  na zemeljski obli približno polovica živi  z manj kot 2$  na dan, približno  miljarda jih je podhranjena, 2,5 miljarde nimajo osnovnih higienskih pogojev.

Na drugi strani   se razlike med bogatimi in revnimi stalno povečujejo, tako znotraj razvitih držav kot  med razvitimi in nerazvitimi. Polovica prebivalstva  ima dostop do le 5%  svetovnega dohodka. Da je  razvojni absurd še večji, ekonomski uspeh ne prinaša nujno boljše kvalitete življenja, prevelika telesna teža, nevroze, bolezni mnogoterih novih odvisnosti   zapadnega razvitega sveta, so najbolj žalosten dokaz  za to. Zgodbo o tehnološko-ekonomskem uspehu   spremlja  temna senca  vse večje ekološke katastrofe.

Vse te  naraščajoče razvojne krize prisiljujejo  tako vlade kot različne  razvojne agencije  ( javnega in zasebnega značaja), da pospešeno iščejo nova učinkovita orodja za  zaobrnitev  negativnih razvojnih trendov.

Uvajanje tržnih modelov zagotavljanja socialne kohezije in trajnostnega razvoja
V preteklosti  so se mnogi  modeli  »državno/javnih intervencij uravnavanja  socialno in ekološko sprejemljivega razvoja«, ( beri  komunistično- socialističnih modelov), izkazali kot neučinkoviti.  Vse bolj naraščajoče povpraševanje na  strani   ekonomsko depriviligiranih in  socialno izključenih,  ter vse bolj ekološko razkrojeno okolje,  narekujeta iskanje  novih, tržno usmerjenih modelov  kreiranja   družbeno-ekološke  dodane vrednosti.

Ob globalnih negativnih  posledicah, tehnološki razvoj, še posebej globalne masovne komunikacije, izboljšana globalna izobraženost,  razvijajoče se globalne mreže,  vendarle  omogočajo tudi nove   socialne dobrine, ki  nastajajo kot odraz vse bolj prežemajočih se procesov  javnega, zasebnega in mešanega (javno-zasebnega partnerstva).

V zadnjem  desetletju se je kot odgovor na vse večja socialno-ekološka vprašanja  začel razvijati  nov globalni fenomen – socialno (družbeno)podjetništvo, oz. podjetništvo z družbenimi cilji. Razvija se kot  nov razvojni model trajnostno naravnanih družbeno-ekonomskih sprememb.Spodbudila ga je vrsta  praktično usmerjenih, vizionarsko in inovativno usmerjenih   družbenih aktivistov in njihovih mrežnih povezav.

Družbeno podjetništvo povezuje  podjetniške pristope in orodja s humanitarno socialnimi modeli in  cilji  ekološko vzdržnega razvoja,  preko iskanja  inovativnih tržnih rešitev za  identificirane probleme v  določeni skupnosti. Njegov cilj je zagotavljanje nove  socialno-ekološke dodane vrednosti.

Ne gre pozabiti, da  celotno godovino človeštva zaznamujejo pomembni družbeni reformatorji, ki se v različnih  zgodovinskih, ekonomskih in političnih  okoliščinah  pojavijo kot uvajalci sprememb, (z demokratičnim ali manj demokratičnim predznakom), kar  predstavlja današnjo  različnost je množičnost (globalnost) pojava, je množičnost različnih, podjetniških pristopov, pri uvajanju družbenih inovacij in trajnostno naravnanega razvoja,  ki jih  s skupnim imenovalcem poimenujemo  socialno (družbeno) podjetništvo.

Ta množičnost se pojavlja v vseh  političnih in geografskih entitetah,  z eno,  relativno  zanimivo izjemo,  družbeno podjetništvo se kot  nov razvojni fenomen najbolj opoteka v  bivših državah  s komunistično- socialistično razvojno paradigmo!

Kaj je  družbeno podjetništvo?

Je proces, ki postopno spreminja vse tri klasične  družbene sektorje, javni, profitno usmerjeni zasebni in  civilno – družbeni, tretji sektor.
Je proces v katerem država na eni strani  vse bolj opušča  vse bolj drage  in neučinkovite sisteme javnih služb in pasivne socialne transfere,  ter jih nadomešča s spodbudami za zaposlitveno integracijo ljudi v  različnih socialno – podjetniških  podjemih, kot so  socialne kooperative ali  druge  gospodarske pravne oblike, katerih primarni cilj ni zagotavljanje visokih donosov temveč  inoviranje  s ciljem zagotavljanja  širših družbenih ciljev. Najbolj v ospredju so vsaj trije ključni cilji h katerim se usmerjajo  družbeni podjetniki:  uporaba podjetniških pristopov pri integraciji  ciljnih skupin ki jih ključni  ekonomski tok pušča na obrobju,   podjetniško inoviranje pri razvoju novih  socialnih storitev  in izboljševanju  upravljanja z okoljem, zagotavljanja  bolj zdrave prehrane, ohranjanjanja kulturne in naravne dediščine ipd....

Na drugi strani tega procesa klasična kapitalsko in profitno usmerjena podjetja, skozi vzpostavljanje lokalnih javno-zasebnih razvojnih partnerstev z javnim in  rastočim družbeno – podjetniškim sektorjem, vse bolj  uvajajo standarde korporativne socialne odgovornosti ( takšen je naap. SA  8000), ki postajajo enakovredni vsem ostalim standardom kvalitete poslovanja.
Klasične civilno-družbene organizacije, pa  na tretji strani z uvajanjem podjetniških znanj in spretnosti in  novih tržnih pristopov, postajajo  bolj učinkovite pri  zagotavljanju  kvalitetnih storitev državljanom.

Iz teh konvergenčnih procesov, se razvija nova  socio- ekonomska kategorija, imenovana „družbeno podjetništvo”, ki na  nov in edinstven način omogoča, da državljani in organizacije  med seboj delijo in koordinirajo vire, spretnosti in znanja  s ciljem skupnega izboljševanja kvalitete življenja v  določeni skupnosti  skozi  poslovne podjeme,  ki ne zasledujejo visokih profitov temveč širše družbene cilje,  a so lahko kljub temu tržno konkurenčni.

Visoka stopnja  socialnega kapitala, (znanja in povezanosti), družbenemu podjetništvu  omogoča visoko stopnjo ustvarjalnosti in odprtosti za nove proizvode in storitve, ki so namenjeni zapolnjevanju potreb lokalnih skupnosti predvsem  na tistih področjih, ki jih niti klasični javni sektor, niti klasični profitno naravnani zasebni sektor, ne uspeta zadovoljiti. Prav tako  mu  visoka stopnja  socialnega kapitala omogoča aktiviranje potencialov pri ljudeh, ki jih klasično profitno usmerjeno podjetništvo oz. rigidni javni sektor običajno nista sposobna   niti zaznati in še manj aktivirati. V tem in v posebnem  sistemu  mrežnih, partnerskih odnosov   družbeno podjetništvo črpa  razvojno moč. Še več,  razvoj  družbeno-podjetniškega sektorja, postopno pomembno vpliva na oba druga, omogoča pa tudi večjo učinkovitost klasičnih civilnih iniciativ, kot so humanitarne in druge organizacije.

Shema:

Katera so ključna gonila  družbenega podjetništva?  (Niccholls, 2006)

Kdo so  torej družbeni podjetniki?
Seveda za vsemi uspešnimi  družbenimi podjemi, prav tako kot  za klasičnimi profitno usmerjenimi stojijo  karizmatični posamezniki. Številne raziskave kažej, da družbeni podjetniki v mnogočem v celoti  ponazarjajo Schumpetrovega »podjetnika inovatorja«, ki  omogoča ekonomski razvoj s tem, ko uvaja nove dobrine ali novo kvaliteto obstoječih dobrin,uvaja nove metode oz. tehnologije, ki jih proizvodni proces dotlej še ni poznal,odpira nove trge,uvaja  inovacije v  uporabi virov in v njihovem upravljanju,uvaja inovacije v organizacijo dela (Schumpeter 1954):

So vizionarji, dinamični inovatorji, ki zaradi ustvarjalnega pristopa k reševanju problema, ki vsebuje močan etični čut, uspejo pritegniti k sodelovanju druge. So popolnoma prežeti s svojo vizijo sprememb, so  posvečeni inovatorji, ki so prepričani, da bodo odgovorili na nekatere najgloblje družbene izzive z uvajanjem novih podjetniških idej. So ljudje, ki se zavedajo priložnosti, da zadostijo potrebam, ki jih državni sistem blaginje ne bo in ne zmore zadovoljiti. So ljudje, ki zbirajo in organizirajo potrebne vire ( ljudi, prostovoljce, denar in prostor) za realizacijo zastavljenih podjemov.” (Bornstein, 1998,Libarre&Fishman, 2001,Thompson, 2000)

Kar jih ločuje od klasičnih podjetnikov je  njihova usmerjenost v  družbeno poslanstvo, v družbeno inoviranje,  zaradi katerega drugače zaznavajo in prepoznavajo poslovne priložnosti za izpolnjevanje poslanstva. Ne ustvarjajo lastnega  bogastva, izboljševanje družbene blaginje, postane ključni kriterij uspešnosti.

Družbene podjetnike  prav tako navdihuje notranja potreba po »ustvarjalni destrukciji«  s ciljem uvajanja izboljševanja družbenega okolja in položaja  tistih, ki so jih glavni ekonomski tokovi  pustili na margini ali pa  iskanja ekološko bolj sprejemljivih razvojnih rešitev. Imajo naravno  težnjo po ustvarjanju bolj uravnovešenega razvoja.

Spreminjajo se  spoznanja o »profitu« kot edini motivaciji podjetnika!
Med ortodoksnimi, neo-liberalnimi ekonomisti obstajajo  resni pomisleki o  »motivih »  podjetniške ustvarjalnosti družbenih podjetnikov, saj verjamejo klasični ekonomski teoriji o »profitu« kot ključnemu  motivu podjetniške aktivnosti.

Eden najvidnejših družbenih podjetnikov globalnega pomena Muhammad  Yunus, ustanovitelj Graemen Bank in prejemnik Nobelove nagrade, za takšno  interpretacijo krivi  preozko tolmačenje kapitalizma, ki  preveč enodimenzionalno razlaga  zgolj materialno  naravo podjetnika, pri tem pa v celoti izpušča  religiozne, emocionalne in politološke dejavnike  posameznikove  narave. Tako naj bi bil  edini motiv podjetnikove dejavnosti kopičenje bogastva. Svoboden trg, ki  predstavlja  idealno okolje za  uresničevanje tovrstnih ciljev, zato  ne dopusča dvomov v  lastno sposobnost zagotavljanja multi-dimenzionalnih potreb človeške narave.

Teorija po kateri  posameznik največ doprinese k  družbenemu razvoju, če do maksimuma izčrpa svoje potenciale za ustvarjanje lastnega bogastva in ko s tem doseže maximum zase, bo dosegel tudi maksimum za vse druge, pa  dobiva vse bolj trhle noge.Ponavadi se  njena neučinkovitost povezuje z » napakami delovanja tržnega sistema«, kajti  idealno delovanje tržnega sistema naj ne bi  proizvajalo neprijaznih rezultatov.

Yunus nasprotno trdi, da  slabi reultati niso posledica tržnih temveč » konceptualnih napak« v razumevanju osnovne  človekove narave, kot enodimenzionalne entitete »homus materialisticus«, namesto  upoštevanja   njegove barvitosti in multi-dimenzionalnosti temelječi na emocijah, vrednotah, notranjih prioritetah in vedenjskih vzorcih po katerih deluje. To je tako kot da bi  barvitost narave poizkušali razumeti samo skozi črno belo  dimenzijo!

Da bi razumeli naravo  in motive družbenega podjetnika je zato nujno, da ob   skupini podjetnikov, katerih osnovno vodilo je maximiranje  lastnega dobička, prepoznamo tudi vse bolj naraščajočo skupino podjetnikov katerih motiv je preprosto izboljšati svet, katerih  podjetniško aktivnost poganja  cilj izboljšanja položaja drugih  ljudi. Ta cilj želijo doseči na podjetniški način, z uvanjem trajnostno naravnanih podjetniških modelov in inovacij.  Podjemi ki jih  razvijajo,  lahko ali pa ne ustvarjajo profit, vsekakor pa tako kot klasični poslovni podjemi ne smejo  ustvarjati izgub.

Ali takšni ljudje obstajajo? Seveda saj jih je polna zgodovina in če dobro premislimo večina ljudi  povečuje svoje notranje zadovoljstvo s tem ko  osrečuje druge, to je pač del človeške naravne bio-kemije.

Morda je problem v tem, da  je doslej  motive podjetništva obrazlagala predvsem ekonomska znanost, sedaj  pa  sta ekonomska in sociološka  znanost  pred novim skupnim  izzivom, kako   skozi matematične  formule ponazoriti delovanje  socialnega kapitala, oz. človeškega kapitala  in  kako  opredeliti  njuno  »kopičenje« kot motiv za posameznikovo aktivnost.Kako ob klasičnem pojmu dodani vrednosti,  matematično opredeliti  še  pojem »družbene dodane vrednosti (družbene dobrobiti)« in kako se slednja nato  v procesu odrazi v  uspešnosti ekonomskega poslovanja. Nelahka naloga zares, mnogo težja kot pojasnjevanje zgolj finančnega kapitala.

Nekaj prepoznavnih   sodobnih »družbenih podjetnikov- družbenih  inovatorjev« in njihovi motivi
Iz množičnega gibanja uspešnih socialnih podjetnikov  je težko  izbrati le nekatere, a  naj jih vendarle nekaj izdvojimo:
Bill Drayton, oče socialnega podjetništva, iniciator in soustanovitelj Ashoka Foundation, ki je doslej podprla razvoj 1800  socialno podjetniških projektov širom sveta in ki skozi »Social Venture Fund« investira 30 mio $ letno. Pri njegovi  iniciativi  gaje vodila naslednja vizija: Socialni podjetniki smo se odločili, da ni dovolj siromašnemu človeku dajatiribo, niti da je dovolj da ga naučimo kako jo ujeti, mi želimo več, ne bomo mirovali dokler ne preuredimo celotne ribiške industrije!«
Fabio Roso, so-ustanovitelj in socialni podjetnik,  Ashoka Foundation,  ki je razvil  edinstven sistem za  elektrifikacijo brazilskega podeželja, je kot svoj motiv navedel:  »Preprosto želim izboljšati majhen košček sveta, v katerem bi rad živel!«

Jeff Skoll, mlad kanadski uspešen podjetnik in manager,  soustanovitelj in prvi manager EBay.com,  ki je ogromen delež svojih delnic vložil v Skoll Foundation, ki danes predstavlja eno največjih podpornic socialnega podjetništva na svetu.Ustanovil je tudi Skoll center za socialno podjetništvo pri Oxfordski univerzi in s šolninami podpira študente, ki  študirajo socialno podjetništvo v okviru MBA na tej univerzi. Njegova vizija je naslednja:Čudovito je podpirati projekte, kjer  vloženo malo dobro rodi veliko dobro.Želim dokazati, da tretji neprofitni sektor skozi socialno-podjetniške projekte lahko postane ključni socialni inovator 21.stoletja.

Fabio Roso, ustanovitelj Ashoka Foundation,  ki je razvil  edinstven sistem za  elektrifikacijo brazilskega podeželja, je kot svoj motiv navedel:  »Preprosto želim izboljšati majhen košček sveta, v katerem bi rad živel!«

Helmy Abouleish, Schwab Foundation,  je razvil  tržno uspešno socialno podjetje v  Egiptu, ki  temelji isključno na  duhovnih vrednotah, zahteva  doprinos vseh zaposlenih , da gradijo mostove med religijami in  ga vodi  preprost motiv , verjame da je to možno doseči.

Muhammud Yunus, ustanovitelj Graemeen Bank,  ki je razvil globalno mrežo mikrokreditnih organizacij,  inspirirala pa ga je želja po izboljšanju položaja žensk v Bangladešu

Jamie Oliver,  televizijski kuharski zvezdnik, ki  je razvil mrežo  restavracij v katerih   usposablja in zaposljuje  mlade brezdomce, odvisnike od drog  in jih  nato motivira da postopno  ustanavljajo po istem principu svoje restavracije ter s tem omogočajo psiho- socialno rehabilitacijo in zaposlovanje novim skupinam odvisnikov in brezdomcev. Njegov ključni motiv je  izboljšati  položaj  mladih in jim ponuditi novo  življenjsko perspektivo.

Še bi lahko dodajali prepoznavne  socialne podjetnice kot je napr.Opra Winfrey in njen projekt »Angels Network« itd....

Nekateri  temeljni indikatorji  razvoja   socialnega podjetništva v EU
Neverjeten razvoj novih oblik podjetništva, katerih cilj ni ustvarjanje dobička, temveč zasledovanje širših družbenih ciljev, je v zadnjih letih sprožil široko politično in strokovno razpravo, tako v okviru mednarodnih institucij, kot tudi na ravni nacionalnih in regionalnih vlad. Specializirane  raziskovalne institucije rastejo kot gobe po dežju v okviru večine najbolj eminentnih univerz in   poslovnih šol.

Čeprav danes danes družbena ekonomija v Evropi ustvarja 10% odstotkov (okoli 9 miljonov delovnih mest) in prispeva okoli 10% k evropskemu družbenemu proizvodu, je vsekakor  potrebno ugotoviti, da je ta novi trend podjetništva šele na začetku poti in da so njegove možnosti razvoja, še v veliki meri neizčrpane.
Pregled razprav in raziskav iz mnogih držav, ki se predstavljajo na različnih evropskih konferencah, kot tudi konferencah drugih mednarodnih organizacij, vedno znova pokaže  na  iste  značilnosti tega novega fenomena. Namreč, da gre pri družbenem podjetništvu za nov  podjetniški pristop, ki se od klasičnega razlikuje po tem, da  temelji na razvoju socialnega kapitala ter ustvarjalnosti in inovativnosti, ki jih socialni kapital omogoča v največji možni meri.

Družbeno podjetništvo se z namenom  uresničevanja različnih ciljev povečevanja družbenega blagostanja, se v EU udejanja v različnih pravnih oblikah, kot so: kooperative, socialna (družbena) podjetja, fundacije, vzajemne družbe, kakor tudi društva in združenja.

Mednarodne raziskave nadalje ugotavljajo ( glej EU Comission Report on Social Enterprises, Krakow 2004 in OECD Background Report, Trento 2005), da  družbeno podjetništvo generira visoko kakovostne zaposlitve in izboljšuje kakovost življenja. Zagotavlja okvir za nove oblike dela, zagotavlja socialno kohezijo in  pomembno prispeva k lokalnemu razvoju. Globoko je zakoreninjeno v lokalno ekonomijo in najpomembnejše podporno okolje za njegov razvoj, predstavljajo lokalna razvojna partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem.

Razvoj socialnega (družbenega) podjetništva postaja temeljna »razvojna inovacija« političnih strank
Zanimivo je da tudi politične  stranke   v večini evropskih držav  prepoznavajo  pomen družbenega podjetništva  kot pomembne »razvojne inovacije«, ki dobiva  svoj odraz v političnih programih, kakor tudi  v vzpostavljanju  samostojnih vladnih resorjev ( direktoratov, ali celo ministrstev), katerih cilj je razvoj podpornega okolja za sociaslno podjetništvo.

Tako ima napr. Britanska vlada Ministrstvo za socialno podjetništvo, obe ključni politični struji pa ga vključujeta kot prioriteto v svoj razvoj. Britanski konservativci  spodbujajo  družbeno podjetništvo s ciljem  učinkovitega reševanja socialnih problemov, v katerem država igra le  vlogo podpornega okolja   iniciativa pa je na civilni družbi oz. podjetniški iniciativi, za razliko pa  laburisti vidijo   družbeno podjetništvo kot kvalitetno orodje za premagovanje rigidnosti lokalnih javnih služb in birokracije  in  kot  agenta uvajanja sprememb in sistem javnih storitev.

Tudi v sosednji Italiji tako levo  usmerjene, kot desno usmerjene stranke že tradicionalno  dajejo velik pomen razvoju  različnih oblik   družbenega podjetništva, še posebej socialnih kooperativ  in v zadnjem času tudi socialnih holdingov, ki povezujejo  profitne in neprofitno naravnane organizacije v skupne sisteme, kar štejejo za svojevrstno socialno inovacijo.Podobne zgodbe lahko najdemo tudi v  Španiji, Franciji, na Finskem, itd...

Naslednjič:
Pojmovna zmeda in  zavračanje modela v bivših komunističnih državah
Kje smo  v Sloveniji?