MOTITI SE JE ČLOVEŠKO, ODPUŠČATI PA BOŽANSKO...

Ste se kdaj vprašali ZAKAJ?

Ker enostavno dobro dene , če se lahko žremo zaradi svojih napak, še bolje pa, če lahko žremo druge  zaradi njihovih. Nekao uravnotežimo se, ali ne?Napake nosijo negativen energetski predznak, zato privlačijo čustva, misli in dejanja z negativnim predznakom (npr krivdo, maščevanje, strah, nemoč)

Odpuščanje ima pa pozitiven predznak, je drugačne oblike in jo zato težko umestimo v, ponavadi zelo burno, reaktivno mišljenje in  dogajanje.Če napišemo besedo s pomišljajem: od-pustiti, jo lažje razumemo.

Odpuščati zmorejo le veliki, duševno in duhovno zreli ljudje in pa tisti, ki znajo EFT.

Zadnja raziskovanja v biologiji (točneje  gre za procese v celični membrani) tudi razložijo zakaj je tako.(Bolj zahtevne bralce napotujem na Bruce Lipton: Biology of Belief.).

Kljub težavnosti postopka (oz raje težavnosti ODLOČITVE za postopek), pa je odpuščanje ena izmed bližnjic do osebnega napredka, miru in zdravja, posledično pa tudi do miru in zdravja družbe.

Odpustiti ne pomeni , da potrdimo tuje(svoje) nepravilno vedenje.To pomeni le, da se na to napačno vedenje ne vežemo.Kakorkoli je že absurdno, z zamero, krivdo , strahom ipd ravno ohranjamo ta neprijeten, napačen, boleč dogodek na toplem in dostopnem.

Druga, ne najboljša reakcija na neljub dogodek, je potiskanje , kar sicer pomeni, da ga ne pogrevamo ves čas , je pa vseeno ohranjen v našem energetskem , čustvenem, miselnem spominu . Dostopen je po potrebi , z enim klikom.Ti zapisi sčasom zbledijo, pa tudi mi se psihično in duhovno razvijamo in jih vidimo skozi drugo optiko.Ampak zato je potreben(dragocen!) čas, izzid  (popolna zbleditev ) pa tudi ni  gotov.

Odpuščanje vsebuje sočutje (torej sprejemanje nepopolnosti v drugem / sebi ).Ne da se odpustit le na pol. (npr stavek:«Odpustila sem mu, pozabila pa ne bom nikoli« diši po polovičarstvu in mižanju na vsaj eno oko..).Lahko da drugega razumemo, ampak , če ostane energetski zapis(nanj pa nas spomni »zbadanje pri srcu«,kadar pridem o v stik z njim ) , potem s procesom nismo zaključili.Da nismo odpustili v celoti, nam sporočajo   naša nestrpnost, zagrenjenost, cinizem, nemoč, odpori...To je naš stari energetski zapis, ki se je »up-datal« za  programe v sedanjosti.

Z EFTjem lahko takoj, ko se kaj takega zgodi, ta dogodek transformiramo tako, da se ne zapiše negativno in ni potrebe niti po potiskanju, niti popogrevanju.Prav tako pa lahko dosežemo in transformiramo zelo travmatične in oddaljene dogodke in s tem spreminjamo zgodovino brez časovnega stroja.Ker imajo vsa negativna čustva skupno fiziološko  osnovo v kortizolu, se v postopku eftanja srečamo s vsemi.Vsako od njih prispeva eno koreninico, ki črpa hrano za zamero. Če se ne lotimo vseh, zamera vsaj še životari.

Rezultat EFTja je OBČUTEK ČUSTVENE SVOBODE in NOTRANJEGA MIRU.Ko odpustimo, se razstrupimo(dobesedno in v prenesenem pomenu). Hecno je, da mislimo,da bomo,  če bomo odpustili, svojemu nasprotniku(sebi) nastavili še drugo lice, dali dobro za slabo, tega pa ne zmoremo.V resnici z odpuščanjem največ damo ravno sebi.Drugemu za naše odpuščanje niti ni treba vedeti, je pa res, da bo to na energetski ravni čutil ( in je velika verjetnost, da bo lahko pozdravil svoja negativna čustva do nas).
Postopek odpuščanja, tako kot vse ,  začnemo z ZAVEDANJEM dogodka samega, naše izgube in drugih posledic.

Najpogostejša posledica je ranjljivost, ki jo zelo težko priznamo drugemu(tudi sebi!!!???), saj se bojimo, da jo bo drugi izkoristil v našo škodo.To je omejujoče verovanje, ki so nam ga vcepili naši vzgojitelji, saj objektivno nI res, da so vsi ljudje zlonamerni...Potrebno pa  je biti natančen(prvo pravilo uspešnega eftanja) pri evidentiranju  elementov dogodka in njegovih posledic, saj vsak deleček nosi svoj delež energije.Pozorni bodimo na kaznovanje, ki je tudi pogosta posledica. Da  energetsko uravnotežimo situacijo, kaznujemo sebe ali drugega z besedami, dejanji, odtegnitvijo pozitivnega.Kar dobimo ,  je, poglabljajoča  se začarana negativna energetska spirala...saj se vse (dobro in slabo) vrača na naslov pošiljatelja.

Kriterij za uspešno zaključen proces odpuščanja ,  je , vsaj občutek nevtralnosti , če že ne veselja,(da smo dobro opravili), če se na ta dogodek ali osebo spomnimo.

In kje se stikata hvaležnost iz prejšnjega članka in odpuščanje iz tega?

Obe sta pozitivni čustvi in preko enega pridemo do drugega.Npr. hvaležni smo lahko za svoje napake, saj se iz njih lahko veliko naučimo (osredotočanje na pozitivno plat medalje).Ko odpustimo, se tako razstrupimo, da nas avtomatično  preplavi hvaležnost (prej v nas za njo ni bilo prostora), da SMO!Bolj smo hvaležni, manj je v nas prostora za stvari, ki bi jih naj odpustili...

In najboljše od vsega:če smo čustveno svobodni smo v resnici, temeljno svobodni.Drugače, namreč ne moremo biti, ker vsa ta negativna čustva črpajo energijo iz našega energetskega vodnjaka. Več jih je , manj energije imamo za veselje in zdravje.Še več, tako porabljena  in v negativno transformirana energija , nas v resnici vodi (koliko pa imamo kontrole , kadar »upravičeno« vračamo udarec?!), torej nismo svobodni.

Pa smo naokoli!

Če rečem, da ne- odpuščanje energetsko ni ekonomično , bomo končno razumeli in se ga lotili po bližnjici z EFTjem, kaj ne ?!

Sabina Šilc, univ. dipl. psih. in druž. terapevtka

EFT priročnik

EFT-Tehnika čustvenega osvobajanja 1. del
EFT-Tehnika čustvenega osvobajanja 2. del
EFT-Tehnika čustvenega osvobajanja 3. del
EFT-Tehnika čustvenega osvobajanja 4. del
EFT-Tehnika čustvenega osvobajanja 5. del