PRISPEVEK ZA KRITIČNE BRALCE NA www.tatjana-malec.si:

DOMOVINA QUO VADIS?

Danes ljudje drugače razmišljamo, kot smo razmišljali ob plebiscitu, ko smo izglasovali osamosvojitev tega majhnega koščka zemlje, ki se razteza od Alp do Jadranskega morja, s peščico ljudi enega manjšega evropskega mesta. Neka klena in uporna korenina je morala biti v njej, da je ohranila narodovo bit skozi vse viharje, ujme, točo, potrese, vojne in mnoge nesreče.

Naivno smo mislili, da smo uresničili svoje sanje. Najvišji cilji pa lahko postanejo negotovi, če veliki idealistični projekt ni prestal preizkušenj časa.

Projekt osamosvojitve se je izkazal kot ne dovolj domišljeni projekt z bremeni zgodovinske dediščine, ki jim nismo bili kos, da bi jih razumeli in odložili. Nekritično smo sledili praksam, ne da bi spoznali in se uprli nihelističnemu izidu ali brezizhodnemu stanju, v katerega je postavljen mali človek, ki ni imel možnosti delovati v političnih krogih, pridobivati informacij, lobirati in tako v namerno ustvarjenem kaotičnem stanju za priviligirance, priti do nezasluženega bogastva, narodovega bogastva, ki mu ni pripadalo.

Stare jalove sile so le še vsiljivo retorično okrasje v borbi za moč. Teoretično in praktično je pravičnost devalvirana in vzpostavljen sistem, ki onemogoča, da bi si vsak posameznik izbral in živel svoje lastno, njegovemu dostojanstvu vredno življenje. Mnogi imajo svojo prihodnost zapečateno z revščino, iz katere ne bodo mogli niti sami najti izhoda, niti njihovi potomci, zaznamovani s suženjstvom, neizobraženostjo in zastonjkarskim delom. Politika ni bila sposobna izoblikovati humanega, socialnega in kulturnega modela življenja svojemu narodu.

Herojska tovarišija je samo sebe pripeljala iz preteklosti v velikem trojanskem konju med nas. Njeno delovanje bi lahko primerjali tudi s turškimi vpadi in ropanjem slovenskih krajev, le da otrok ne nabadajo na kole, temveč jih pošiljajo lačne spat in drago šolanje postaja le privilegij izbrancev.

Avtonomija brez družbenih okvirjev je moralno dvoumna, ker prinaša svobodo izbire tistim, ki si svobodo lahko po mili volji jemljejo in prisvajajo čez mejo svobode drugih. Nastopila je moralna kriza, ki nas spravlja v negotov položaj. Vloga, ki jo je revščina dodelila mnogim, ne more postati njihov jaz. Postavlja ga v podrejeni suženjski položaj.

Neslavno se je zapisalo v zgodovino to preteklo obdobje vladavine, v katerem prednjačijo bogati grobarji slovenskega naroda. Nobenega smisla nima, da nam optimistična misel vliva upanje, da je ta položaj mogoče pravično rešiti ter narediti konec vsem tem brezupnim razpotjem, ki odslikavajo resnično stanje uboštva kot popotnice naroda. Preveč je med nami brezsmiselnega ravnanja in ideološkega prerekanja ter delitev, ki zatirajo vsak poskus samozaveščanja življenja. Tako smo kot v nebo vpijoči žejni v puščavi in brez moči, ko prisegamo na človeške vrednote in socialno pravičnost. Mogočneže ohranjajo pri življenju osebni interesi in egoizem brez primere. Naša iluzija je predvsem v upanju, da bi prikrajšani vzeli pravico v svoje roke. Solidarnost in odgovornost za drugega sta postali tujki, ki se jim kapital porogljivo posmehuje.

Nekaj je v tem projektu zagotovo zgrešenega. Domovina quo vadis?

----------------------------------------------------------------------
Preberite si na www.tatjana-malec.so članek

POSLANSTVO MENTALNE HIGIENE - ODZIV
----------------------------------------------------------------------

[ Odgovori na to | # ]