Po prečutem večeru ob TV jo je Duh
peljal brez pripomočkov v objem moškega.
Sramne ustnice so se ji čudežno razcvetele.
Skoznje se je zrušil od utrujenega dneva.
Po topli poti. Poganjala ga je vetrnica noči.
Z boki je uglaševala njegove vzdihe.
Neprizanesljivo nago telo je valovalo.
V lestencih je odkrivala skrivnost, da jo ljubi.
Mojstrsko je lezel vanjo in jo vžigal.
V napeti tkanini je steber božal grlico.
Rojen za čarovnije z božjimi razlogi.
Njene slečene noge so se dotikale neba,
preluknjale pekel in razplamtele žerjavico.
Njegov način kipenja je bil vzvišen in poseben.
Cviljenje med blaženostjo in umiranjem sveta.
Z lahkoto peresa je dvignila noge visoko
in zaklicala: »O mati, domovina!«
Zlata sončna moč naj sprejme sad
koščenega uda v srečo tvojega naročja.
Razmnožujmo se in ohranjajmo narod
po zakonu božje previdnosti,
z otipljivostjo nabrekle polnosti.
Izpostavila se je pustolovščini slasti,
da izgrebe iz prsti in neba tišine,
ki bodo dobile oblike, glas, mišice in moč.
Da bodo delale za gospodarja!
Brisalec na avtomobilu ne more zbrisati
erotičnosti in obsedenosti svetohlinstva.
Licemerstvo trka na zapeljivo žensko kožo.
Izčrpana in omrtvičena delavka za strojem
presliši lajež gospodarja… Ne delajte otrok!
Iz lastnih mehurčkov in moževe pene
naredi človeka, ki bo svoje bobniče utrjeval
na tekočem traku, podaljšanem na izkoristek
in brezplačne nadure v dobro gospodarja.
Gospodarja, gospodarja, gospodarja…
O, srečna mati domovina in tvoji otroci!
Po prečutem večeru ob TV jo je Duh 
