| SANJE – simboli nezavednega
 Jung je dejal, da v kolikor želimo raziskovati človekovo sposobnost ustvarjanja simbolov, se sanje izkažejo kot najprimernejše. Simboli nam odstirajo tisto, kar je malo znano ali povsem neznano. Človeška psiha je kompleksna in večplastna ter v sebi skriva veliko več, kot lahko doume naš razum.
Večji del človeške psihe domuje v polju nezavednega, torej onkraj nam poznanega. S pomočjo simbolov nam naše nezavedno pošilja določena sporočila. In sanje so pomemben način takšnega sporočanja. Ponoči, ko naša zavest plava v polju nezavednega in se srečuje z njegovimi vsebinami, se vrne z dragocenimi izkušnjami, ki so včasih bolj, včasih pa manj prijetne.
Pogosto ljudje sanjamo živali, naravo, svoje ljubljene ali svoje sovražnike, sanjamo potovanja v neznane dežele, se borimo, bežimo, letimo, ... Vse to prebiva v našem nezavednem in ko se podamo v dialog s temi podobami, spoznavamo globine nas samih.
Ko govorimo o nezavednem, pogosto ta pojem enačimo s podzavestjo, z nižjim nezavednim. Podzavest je samo del našega nezavednega. Velik del nezavednega pripada tudi višjemu nezavednemu, tistemu delu psihe, kjer domuje intuicija in druge dragocene kvalitete za našo rast in transformacijo.
Sanje nas včasih potegnejo v nižje nezavedno, tja, kjer srečamo svoje temne plati, svojo še nerazrešeno preteklost. Včasih pa se s pomočjo sanj dotaknemo angelov, višjega nezavednega, doma naše intuicije in sanje doživljamo kot globoko hrepenje po tem, da bi ta stik ohranili. In prav zato so lahko sanje dragoceno darilo za naš razvoj, za odkrivanje skritih zakladov nezavednega ter za kreativno transformacijo svoje psihološke narave.
Rožana Grdina
Akademija za psihosintezo |
NE ZAMUDITE
Psihoanaliza - zavedni blef na račun kolektivne nezavedne naivnosti
Prispeval/a: MC dne četrtek, 31. januar 2008 @ 18:17 CET
http://www.history.ac.uk/eseminars/sem9.html
Vsem, še posebej pa tistim, ki tako zelo fetišizirajo Junga, predlagam, da si preberejo knjigo Zablode psihoterapije, ki jo je napisal dolgoletni »insider psihoanalize« in dober poznavalec psihoterapevstkega blefa Jeffrey Masson. S to, za trenutno razpoloženje duha, ki daje komercialni psihoanalizi neko prav posebno veljavo, nekoliko kontroverzno knjigo, je avtor močno zamajal temelje moderne psihoterapije, lotil se je tako Freuda kot Junga, odločno pa je izpodbijal tudi terapevtske metode drugih velikih avtoritet s področja psihoanalitske terapevtike.
http://www.cangura.com/knjigarna/zdravje/alternativna-medicina/zablode-psihoterapije.php?referer=0&referer_page=0&title=0&sortby=position&sortorder=DESC
Sanje - simboli nezavednega
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 9. februar 2008 @ 15:26 CET
Kdor hoče kaj več konretnega izvedeti o psihoterapiji svetujem, da si prebere znanstvene razprave našega velikana , svetovno znanega dr. Antona Trstenjaka v knjigi Oris sodobne psihologije, II. del (strani od strani 338 naprej : teoretični in klinični vidiki psihoanalitične teorije - želodčno črevesne motnje, dihalne motnje, srčno ožiljnne motrnje, metabolične in endokrilne motnje, kožne motrnje, mišične motnje, spolne motnje. Tu najdete poglavja o psihohigieni, psihoterapiji, psihoanalitični prihoterapiji Freuda, analitični psihoterapiji Junga, Sullivanovi psihoterpaciji medsebojnih odnosov, Bernheimovi hipnoterapiji, Schultzovem avtogenem treningu, Franklovi Logoterapiji, Binswangerjevi eksistencialni psihoterapiji, Slavson in Morenovi skupinski psihoterapiji, Simonovi delovni psihoterapiji, igralni terpaiji (Mortimer Schiffer), miljejski psihoterpaciji, vedensjki terpaciji (Wolpe) in psiholitični terpaiji.
Trstenjakova pisna bera obsega 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih (s prevodi in ponatisi blizu 100) ter čez 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Njegove knjige in članke razvrstimo v šest skupin: psihološka, antropološka, filozofska, kulturološka, narodnostna ter teološka dela.
Dr. Anton Trstenjak obravnava tudi sanje v isti knjigi (strani 80, 551, 357sl, 783 sl.).
Za Junga imajo sanje kar usoden pomen; vdanega vodijo, upornega izdajajo. Temu včasih pravimo usoda. Sanje so samo majhen prizor v ozadju, pred katerim se v zavesti odigrava velika življenjska drama. Za Junga imajo sanje kompenzatorično funkcijo. Jung govori o očiščevalnem procesu, vse nepotrebnosti se v ognju uničijo. Sanje se prikazujejo v obliki simbolike. Razlika v pojmovanju Freuda in Adlerja ter Junga je v tem, da Jung, gre preko osebne podzavesti in nezavesti, to kar človek potlači v navidezno pozabljanje. Jug poleg tega priznava in obravnava predvsem kolektivno nezavest. Sanje avtohtono rastejo iz nezavestne duše in povzročajo take motnje, kot potlačitve.
Vsekakor zanimivo branje za študijsko obdelavo pričujočega problema. Ne pozabimo, da je v nas dva milijona star mož, ki nam začne govoriti v nam nepoznani in nerazumljivi arhaični govorici, ne pa neposredno v razumljivi govorici sodobne zavesti. Jungu očitajo Američani, da je njegova teroija odmaknjena., kar ne bo držalo. Do nje ni prišel špekulativno, temveč na osnovi bogatih izkušenj kot psihiater, njegova delovna hipnoza pa je dobila svoje izkustveno potrdilo v nepregledni vrsti psihoterpavtičnih uspehov. Zato je zavajanje samo z enim avtorjem z vidika doktrine, zares vprašljivo. Zakaj bi si samo na osnovi ene knjige morali oblikovati svoje mnenje o neki stvari. Vsak naj si prebere več avtorjev in več vidikov enega in istega vprašanja, da si ustvari svoje mnenje.
Tatjana Malec