|  Napisal sem ti pesem
o tvojih sinjih očeh,
iz katerih je nekoč
ljubezen lila name,
medtem ko tvoj nasmeh
občutek mi dajal je,
da hraniš ga le zame,
da zame hraniš smeh
igriv svoj, ne vedoč,
da kmalu ti ga vzame
nezasluženo gorje.
Napisal sem ti pismo,
da ljubim te neskončno,
da vedno te bom ljubil
kraljico svojo sončno,
prelestno lepotico,
ki zdaj sem jo izgubil.
Še tvoj obraz lebdi
vse dni mi pred očmi,
še tvoj nasmeh razžira
mi dušo vse noči.
Le kje se smrt obira!
|
NE ZAMUDITE
Napisal sem ti pesem
Prispeval/a: Nuška Golobič dne četrtek, 3. maj 2007 @ 17:11 CEST
Zdaj ti lahko jaz enako napišem: Kamo sreče, da bi meni kdo takšnele lepe pesmi pisal:). Lepa je, le zadnji stavek mi ne sede. Smrt pride sama po sebi, ne kliči je le zaradi lepote čustev, ki spijo budno v tebi. Vem, da so boleča, vendar še zdaleč niso razlog za smrt. Smrt pride in vzame in je za vedno..nespremenljivo, vsaj zame. Ljubezen pa preseneča, zato pusti, da te najde vse kar te še mora:)
pozdravček od mene:)
Napisal sem ti pesem
Prispeval/a: Žafran dne četrtek, 3. maj 2007 @ 18:09 CEST
Brez ljubezni je moje življenje tako prazno, boleče, grenko.
Služba, družina, prijatelji mi sicer nekako zapolnijo dni,
a manjka mi tista bistvena esenca življenja.
Brez nje sem kot posušen list, ki ga veter brezciljno premetava.
Lep pozdrav Žafran
Napisal sem ti pesem
Prispeval/a: Nuška Golobič dne četrtek, 3. maj 2007 @ 18:27 CEST