Napisal sem ti pesem
o tvojih sinjih očeh,
iz katerih je nekoč
ljubezen lila name,
medtem ko tvoj nasmeh
občutek mi dajal je,
da hraniš ga le zame,
da zame hraniš smeh
igriv svoj, ne vedoč,
da kmalu ti ga vzame
nezasluženo gorje.
Napisal sem ti pismo,
da ljubim te neskončno,
da vedno te bom ljubil
kraljico svojo sončno,
prelestno lepotico,
ki zdaj sem jo izgubil.
Še tvoj obraz lebdi
vse dni mi pred očmi,
še tvoj nasmeh razžira
mi dušo vse noči.
Le kje se smrt obira!
Napisal sem ti pesem
