NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Država nas dela debele   
    sreda, 2. maj 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Državna politika je tista, ki določa, kaj se bo znašlo na naši kuhinjski mizi. Kakšno hrano kupimo je odvisno od debeline naše denarnice. Če niste ravno pri denarju, je najbolj razumska odločitev, da kupite predelano hrano, tako imenovan junk food, da v telo vnesete določeno število kalorij, vsaj po mnenju najrazličnejših študij.

    Ampak zakaj je predelana hrana, kot je recimo „twinkie“ (priljubljeno ameriško pecivo s kremastim polnilom), ki je narejen iz 39 sestavin, da ne pozabimo stroškov predelave, pakiranja in trženja, toliko cenejši kot pa šop korenja? Odgovor so državne subvencije in kmetijska politika. Kot vsa predelana hrana je “twinkie” v bistvu samo domiselna mešanica ogljikovih hidratov in maščob povlečenih iz koruze, sojinih zrn in pšenice – torej treh rastlin, ki jih kmetijska politika podpira.

    (Riž in bombaž sta ostali dve rastlini). Zadnjih nekaj desetletij je kmetijska politika bila usmerjena v trženje prekomernih količin the petih rastlin, še posebej je pospeševala rast soje in koruze. Taka kmetijska politika omogoča kmetom udobje in blaginjo. In kakšen je rezultat? Hrana, ki vsebuje preveč sladkorja (pridobljenega iz koruze) in dodanih maščob (pridobljenih predvsem iz soje), kot tudi nesramno poceni mesni in mlečni izdelki.

    Kmetijska politika tako ne migne z denarnico, da bi podprla kmeta pri vzgoji sveže zelenjave. Že več let lahko spremljamo v nebo segajoče cene svežega sadja in zelenjave, medtem ko se je cena predelane hrane znižala.

    www.treehugger.com

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.treehugger.com
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Država nas dela debele | 5 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Država nas dela debele

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. maj 2007 @ 13:43 CEST
    Visoke cene zelenjave in sadja res kažejo na sprevrženost sodobne ekonomije in države, ki kupuje socialni mir na račun vedno večjih vsot namenjenih za zdravstveno blagajno in subvencioniranje hrane živalskega izvora. Za debelost pa so si ljudje kljub vsemu krivi sami. Najlaže je seveda kriviti državo. Tako kot za večino stvari.

    Težko pa je pričakovati spremembe, dokler bo debelost profitabilna. Debeluhi pa so bili vedno dobri potrošniki. Polnjenje vampa in ekspanzija zunanjih gabaritov je povsem skladna s principi kapitalističnega gospodarstva in kapitalistične ekspanzije, ki temelji na čim večjem povpraševanju in trošenju ter na osvajanju novih tržišč. Debeluhi so motorji kapitalizma. So ljubljenčki in gojenci gigamarketov. So potrošniški vlečni konji. Celo po svoji smrti.

    http://delo.si/index.php?sv_path=41,790,208814

    »London - Britanski krematoriji se soočajo z vse večjim številom debelih mrličev, zaradi česar bodo namenili več tisoč funtov za razširitev peči za sežiganje. Stanje je že alarmantno, saj družine prepotujejo na stotine kilometrov, da bi našle primeren krematorij s pečjo, ki lahko sprejme njihovega umrlega svojca s prekomerno telesno težo. Medtem ko so standardne krste široke 40 do 50 centimetrov, so vse bolj iskane tiste s širino enega metra. V Veliki Britaniji vsako leto opravijo okoli 430.000 upepelitev.«

    Skratka – pričakujemo lahko nove investicije v večje krematorijske peči, večje krste, večje pogrebne avtomobile, večje grobove, večje žare, večje količine pogrebnih odpadkov …


    Država nas dela debele

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 3. maj 2007 @ 15:47 CEST
    Gospod, ki se sicer vozi v širokem Marcedesu in očitno ne štedi za preozko krsto, ker bo moral kar veliko umotvorov vzeti s seboj, tudi paste komentar (na paste je bil vedno zelo alergičen), pri tem pa je pozabil dodati še naslednja dva komentarja:

    polihistor - 02.05.2007 ob 22:09:40 -
    G. Rajko je očitno pozabil, da so nacisti vsakogar poprej "zožili" na primerno dimenzijo ...

    Rajko - 01.05.2007 ob 18:31:28 - Pa bi ja iz Nemčije izvozili krematorije. Ti so jih delali za vse vrste ljudi, vse rase.

    Čudno, ker se gospodič dela kot izraziti protinacist, da je celo filozofa Martina Heideggerja zasovražil.

    Očitno pa se meščanska gospoda čuti tako zelo ogroženo v svojih bistvenih značilnostih, v svojem mišljenju in čutenju, da meni, da mu grozi celo uničenje v neprimernem krematoriju, kakršno je v Nemčiji doletelo na milijone ljudi in si izmišlja debelejše sovražnike ideologije o ozkih gabaritih, ki jih je treba pokuriti v specialnih krematorijih, da bodo čimbolj trpeli med požigom in da bodo pokurjeni s čimanj stroški. Pa ja, da gospod ne dela na kakšnem novem projektu in spodbuja k žrtvam hujšanja, sam zase pa se zmore privesiti h kreposti, da bo v duhu nacionalnega interesa s svojo moraliteto dobil za nagrado krošnjo zelnjate glave, ki jo bo lahko skuhal v zeljnatem loncu, namesto da bi ga pokurili v krematoriju.

    Takšno strašenje s krematoriji pa spominja na strahote vojne, da gredo človeku kar mravljinci po telesu in lasje vstajajo pokonci. Racionalno krujenje človeških teles spominja na Hitlerja, nacional-socializem in nacistično strahovlado, kot nekaj nedolžnega, kot krepost nacističnega gospodarstva, da je treba pokuriti vse, ki po gabaritih, rasi, veroizpovedih in drugih značilnostih in okoliščinah, ne ustrezajo pravovernemu idealu nadčloveka.

    Auschwitz je torej za vaše truplo dragi bralci, dokončna rešitev! Tam so do dekagrama vse izračunali. Oživljajoča sebičnost, ki se obrača proti samemu sebi in svojemu telesu, spodbuja k obvladovanju strasti. Z božjo pomočjo se trudim ljudstvo obvarovati vseh nesreč. H gornjemu komentarju manjka samo še postopek likvidacije v plinskih celicah. Srhljivo!

    Lep pozdrav
    Tatjana




    Država nas dela debele

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 3. maj 2007 @ 16:04 CEST
    V občini Butale naj bi kmalu sprejeli odlok, da na vseh osmrtnicah tistih, ki bodo iz krematorija prišli kot sežgane pečene buče v suhih škrnicljih, se mora sušiti suho bezgovo cvetje in bela akacija, pokapljani s svetim oljem, v znak spomina.


    Država nas dela debele

    Prispeval/a: MC dne petek, 4. maj 2007 @ 10:00 CEST
    Tatjana, veš kaj je pri Mercedesu najlepše in kaj prija veliko bolj od udobja, ki ga ponuja sama vožnja. To je sosedova zavist. Drugače pa se v službo po večini vozim z avtobusom. Ampak, prosim, ne razglašaj tega naokoli. Lahko bi škodovalo mojemu ugledu.


    Država nas dela debele

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. maj 2007 @ 23:24 CEST
    Marko, veš, da ne bom nikomur povedala, da se voziš z avtobusom, to ni v tvojem stilu in statusu primerno.

    Glede tvojega ugleda je pa res potrebna velika mera opreznosti. Zelo pazljivi je treba biti, ko se spremeniš v goreči embrio. Tedaj bi rabil mamo, da pride s teboj, s kakšno čokoladico v torbici. Zadnjič, ko te je bolelo v žlički si se mi prav smilil in kaj vse si kuvertiral zame, da bi me osrečil in promoviral. Sem se prav nasmejala kako so te popivanje in žuri po Vrhniki razče*censored*ali. Sem se prav čudila kako vibrira in drgeta vse v tebi. Pokazal si mi par grifov kako se naredi človeka slavnega, kako se ga pozlati. Sto po sto, da si se malo zagledal vame, ko mi poješ take zazibanke. Tvoja zadnja knjiga: "Moje srce je osamljeni lovec na male srnice" me je do fundamenta prevzela, posebno tista zgodba kako si se igral z metuljčkom.

    Lep pozdrav, pa ne zabi, da so tudi prazni in ničevi trenutki, ki človeka zanesejo med manj inteligentne in manj izobražene n. pr. na Pozitivkah, tvoje življenje.

    Tatjana



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,45 seconds