Določitev lastnega prehrambenega tipa je prvi korak pri ugotavljanju posameznikovih prehrambenih potreb ter osnova pri snovanju individualne diete. Brez vednosti o tem, kaj naše telo v resnici potrebuje, namreč ne moremo doseči vidnejših zdravstvenih izboljšav. Zaradi omenjenega klasične diete ne delujejo pri vsakem, ker preprosto nismo vsi enaki in imamo različne potrebe, tudi pri hrani.
V osnovi poznamo 3 prehrambene tipe:
- Proteinski tip - potrebuje več proteinov ter maščob in manj ogljikovih hidratov.
- Ogljikovo-hidratni tip - potrebuje več ogljikovih hidratov ter manj maščob in proteinov.
- Mešani tip - kombinacija med proteinskim in ogljikovo-hidratnim tipom.
Prehrambeni tipi se v bistvu ločijo podobno kot ločimo osnovne prehrambene skupine, se pravi: maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati. Razlika je le, da nimamo posebej maščobnega tipa, maščobni tip se skriva v proteinskem tipu. Energijo je telo sposobno proizvesti iz maščobe le ob prisotnosti beljakovin in obratno. Samo iz beljakovin oz. samo iz maščob telo ni sposobno narediti energije, zato sta ti dve živili združeni v svojem tipu. Ogljikove hidrate pa telo lahko direktno uporabi za energijo, osebe, ki potrebujejo mnogo ogljikovih hidratov, so opredeljene v tem tipu. Vmesni tip pa je v bistvu nek presek med proteinskim tipom in ogljikovo-hidratnim tipom.
Zakaj je vse to pomembno? Določitev tipa je pomembna pri izbiri diete oz. pri določanju razmerij med osnovnimi živili. Pomaga nam pri pripravi obroka oz. pri izbiri količine osnovnih živil: ogljikovih hidratov, maščob in proteinov. Hrano si namreč lahko predstavljamo kot gorivo za telo, kjer podobno kot v avtomobilskem svetu vsak od nas potrebuje svoj tip goriva.
Splošna razmerja različnih živil za osnovne 3 tipe so:
|
Proteini |
Maščobe |
Ogljikovi hidrati |
|
40 % |
30 % |
30 % |
|
25 % |
15 % |
60 % |
|
30 % |
20 % |
50 % |
Zgoraj navedena razmerja služijo le kot groba orientacija oz. kot pripomoček pri pripravi obroka. V bistvu pri vsem velja poslušati na telo.
In kako izvem, kateri tip sem? Običajno se tip določi s pomočjo ankete (glej vire), ki tipično vsebuje 10-20 vprašanj predvsem na temo prehrambenih navad in občutkov. Žal te ankete niso tako enostavne za rešiti oz. izpolniti, saj je na določena vprašanja težko odgovoriti predvsem zato, ker v natrpanem vsakdanu običajno ne povezujemo počutja z določenim obrokom. In zato odgovora na določena vprašanja ne vemo. V glavnem pa velja seveda anketo čim bolj iskreno izpolniti ter za pravilen odgovor po potrebi določena vprašanja v praksi preizkusiti. Določevanje oz. bolje spoznavanje lastnega prehrambenega tipa zna v določenih primerih trajati nekoliko dlje.
Rezultat tega testa lahko marsikoga presenetiti, predvsem ker test velikokrat razkriva velike razlike med hrano, ki jo posameznik rad in pogosto uživa in hrano, ki bi jo moral uživati.
Po spoznanju svojega osnovnega prehrambenega (metaboličnega) tipa je seveda smotrno počasi dieto oz. porcije prilagoditi tipu. Pri tem je smiselno poslušati telo, če nam določena prehrana ustreza. Na tak način lahko dieto optimiziramo na svoj lasten prehrambeni tip.
Pravilen individualen obrok nam bi moral zagotoviti sledeče počutje:
- občutek sitosti brez občutka prenajedenosti
- povrnitev energije
- dobra koncentracija uma
- občutek zadovoljstva
Naslednji občutki pa so pokazatelji napačnega obroka:
- fizična polnost ter še stalno občutek lakote
- pomanjkanje energije, utrujenost
- slaba koncentracija uma
- občutek nezadovoljstva, depresije
S temi pokazatelji lahko zelo dobro in pravilno nastavimo lastno individualno dieto.
Glede same izbire hrane seveda velja uživati čim več nepredelane hrane. Tudi proteine je smiselno uživati v surovi, nepredelani obliki. Biološko predelane jajce predstavlja idealen vir kvalitetnih beljakovin. V obliki napitka in kombinaciji z mlekom so surova jajca dobro prebavljiva. Pri bolj podrobni izbiri hrane lahko pomagajo ostali članki skupaj z viri.
Rad bi predstavil še prvo, najbolj enostavno spremembo v prehrambenem vzorcu, ki jo lahko opravi vsak. To je zmanjševanje sladkorja oz. še bolje izločitev predelanega sladkorja iz vsakodnevne diete. Sladkor povzroča v telesu ogromno procesov (povišanje inzulina, slabljenje imunskega sistema ...), ki dolgoročno gledano škodujejo zdravju. Zato je prav, da sladkor v predelani kristalni obliki v celoti izločimo, omenjeno velja ne glede na tip. Za začetek recimo se samo odpovemo sladkim pijačam, kot so gazirane pijače, predelani sokovi ...; v bistvu so tu mišljene vse pijače razen vode. Kasneje pa recimo izločimo še vse ostale vire sladkorja: čokolada, bonboni, torte, vse sladkarije pač. Omenjeno v mojem meniju predstavlja mnogo boljšo naložbo v prihodnost kot katerokoli življenjsko zavarovanje.
Še manjše opozorilo. V začetnem stadiju odvajanja od sladkorja se nam lahko zgodi, da nam raven sladkorja v krvi pade. To lahko preprečimo z več zdravimi obroki tekom dneva. Zmanjševanje sladkorja (tudi žit) in določitev lastnega prehrambenega tipa je glede na relativno majhen napor najboljša investicija v zdravje.
Matej
www.prezivi.si
Začetni koraki
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 22. april 2007 @ 11:14 CEST
Da, imaš prav, dragi Matej - že samo majhen poseg v naš način vsakodnevnega prehranjevanja naredi čudeže, namreč poseg, da iz naše hrane povsem izločimo kristalni sladkor in belo moko. Tadva nebodijutreba sta glavna krivca za našo debelost in nagnjenost k obolevanju.
Zaradi njiju imajo namreč (debeluhi, ne suhci!) v krvi nenehno preveč inzulina, s katerim se telo brani pred pretiranim navalom sladkorja v kri. Tam v krvi namreč ( pri debeluhih!) inzulin že čaka, kdaj bo pridrvela vojska sladkorjev, da jih hitro počisti in zmeče tja, kjer ne bodo delali zgage - namreč v maščobne celice. Kajti s kristalnim sladkorjem in s škrobom iz bele moke telo nima kaj početi, ker sta v bistvu zanj le balast oziroma prazna "hrana", zato se ju reši po hitrem postopku. To je tudi vzrok, zakaj so debeluhi nenehno lačni - namreč inzulin po hitrem postopku spravi v maščobne celice ves škodljivi sladkor, tako hiter padec krvnega sladkorja pa povzroči volčjo lakoto, in debeluh spet poseže po hrani, ki mu najhitreje dvigne raven krvnega sladkorja, ta hrana je pa - uganite - seveda spet nekaj škrobnatega ali cukrastega, jasno! No, pa alkohol ima tudi podobno vlogo, še posebno pivo! Se zdaj še čudite, zakaj so pivci piva tako zvampani :))?
Prečiščena sladkor in škrob kot nekoristen balast potem obremenjujeta naše telo, ki postaja vse bolj obilno, napihnjeno, rejeno, ga zastrupljata in kisata, v takem okolju pa se imenitno počutijo raznorazne drobnoživke, ki se v vsej tisti svinjariji pospešeno razmnožujejo, mi pa zaradi tega postajamo vse bolj bolni oziroma zasluzeni.
In namesto, da bi se rešili svinjarije s čiščenjem telesa (sveže sadje, zelenjava, sokovi, voda...) in z izogibanjem sladkorju in beli moki, gremo raje k zdravniku, ki nam prepiše zdravila, s katerimi nato pobijemo tiste nesramne drobnoživke, da nam ne delajo več sluza in gnoja, in živimo veselo dalje, ter vnašamo v svoje telo novo svinjarijo, v katero se nato naselijo nove drobnoživke... in zgodbica se ponovi še neštetokrat.
Skratka - zamenjujemo vzrok s posledico. Namesto, da bi odstranili vzrok (sladkor, bela moka), odstranjujemo le posledice, se pravi drobnoživke, ki pa so v bistvu le čistilci organizma, ne pa povzročitelji bolezni. Povzročitelja bolezni sta torej sladkor in bel škrob, ker naredita organizem kisel in zasvinjan, in kot takega vabljivega in privlačnega za čistilce - bakterije, viruse, mikrobe... To je tako, kot da bi v totalno zasvinjano hišo prišli delavci s čistilnega servisa, da bi jo očistili od kleti do podstrešja, mi bi pa te delavce prerešetali z mitraljezi in po bajti veselo svinjali dalje :)).
A enkrat se bo ta bajta sesula, ker bo zgnila in preperela od svinjarije! Nam da to kaj misliti? :))
Če to ni narobe svet! :))
LP Ljuba