NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 29-jan
  • Društvo Center Luči vabi na Tečaj Jasnovidnost 1. del; naučimo se pridobivati jasnovidne informacije

  • ponedeljek 31-jan
  • János Balász, klavir

  • torek 01-feb
  • Modre urice / Iz Londona v Pariz in New York

  • sobota 05-feb
  • W. A. Mozart: Rekviem

  • torek 08-feb
  • Prešernov smenj

  • sreda 16-feb
  • Kaj je najpomembnejše v življenju?

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka   
    sreda, 4. april 2007 @ 12:48 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Izšla je pesniška zbirka Gorečka Tatjane Malec, ki bo predstavljena v Kosovelovem domu v Sežani, 10. aprila 2007, ob 19.30 uri, s spominsko svečanostjo, ob gledališki predstavi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta TIHOBITJE V JARKU in z otvoritvijo razstave igralkinih slik, v poklon gledališki umetnici Emi Starčevi, ob 40-letnici njene smrt.

    Akademski slikar   Zvest Apollonio je opremil zbirko, na 184 straneh, z igralkinimi slikami po poglavjih: Kraševka, Sončne pesmi, Pesmi iz školjke, Okus po ljubezni,  Neizrekljivo, Zavezana domovini,  Prgišče spomina in Vizure.

    S pesniško zbirko  Gorečka sem se poklonila gledališki igralki Emi Starčevi, Kraševki, rojeni v Sežani (06.04.1901 - 03.04.1967). Dolgo sem gojila misel, da si igralka zasluži  priznanje. Njen lik mi je ostal v spominu še iz otroških let, ko sem ji kot učenka osnovne šole kmalu po vojni pomagala pri obnovi osnovne šole v Dobravljah pri Ajdovščini.

    Varovala sem plemenito zrno spomina na Emo Starc, ki je klilo in vzniknilo v pesniški zbirki Gorečka.  Pesmi navdušujejo in razveseljujejo, ker lahko iz drobcev resničnosti o njenem življenju spoznamo izjemno osebnost. Besedilo poezije, posvečene v prvem delu pesniške zbirke Kraševka,  se je spletlo in razraslo ob spominu na njeno podobo, ki je nisem pozabila. Želim jo odeti z oblačilom njenega rojstnega kraja, ko začne cveteti in kazati  svoje prave barve, ko se Kras odene s teranovim listjem in rujem,  ko pokrajina  dobi značilne barve topline in iz notranjosti kraškega sveta načrpa tisto pravo kleno rdečino, ki skrivnostno govori o ljubezni.

    Bori, hrasti,  ruj, brinje, teranova trta, rešeljika, šipek in beli žepek se prepletajo v svoji rasti in na borjaču Emine rojstne hiše v Sežani pri Jakobovih cvete gorečka. Vse živi, valovi, se klanja, ziblje  in se upogiba v vetru in kraški burji.  Vsa ta drevesa, bujno rastoče rastlinje in cvetenje, ki pripadajo njej, silijo naprej in kvišku tako, kot so vznikli njeni igralski gibi, kretnje, pogledi in besede na velikem odru življenja in prežemali srca občinstva.

    Igralka se v tej poeziji poistoveti z rastjo in s semeni, cvetjem in z rastlinjem Krasa in Mediterana  ter z vsem, kar je blizu njeni mladosti, do najglobljih plasti njenega bitja. Pesmi jo iščejo v intimnem krogu njenega otroštva in zorenja v karakterno igralko ter se posvečajo iskanju bistva in vrednot. Čutila se je povezano s pramočjo primorske zemlje, z njenimi ljudmi  in njihovimi usodami. Posebno je bila čustveno vezana na Vipavsko dolino, kjer je preživela svoje otroštvo in hodila v šolo.

    Številne pesmi v pesniški zbirki so radožive, opisujejo mladostne spomine in lepote narave, minevanje, strasti, samoto, ljubezen  in hrepenenje vsega življenja, ki ga je  živela in odigrala na odru.  Pesmi govorijo o soncu, morju, ljubezni, svežini, mladostnih sanjah, iluzijah in malih vsakdanjih, osrečujočih  stvareh. S prgiščem spomina se vračajo misli v čas mladosti. V Vizurah je domišljijski svet prihodnosti, ki ga je morda sanjala in slutila.

    Pesniška zbirka vodi bralca  v omamni svet domišljije in doživljanje lepih trenutkov, hkrati pa ga tudi spodbudi, da razmišlja. Ema Starčeva je bila zavezana domovini  in se je proti krivicam vedno borila.

    Zbirka odklepa igralkino neiztrohnjeno skrivnostno in plemenito srce, ki dogoreva v našem spominu na njen osebnostni lik in njeno igro, povezano z duhovnim ozračjem tega časa.  Močan  vpliv na dovršenost  v  gledaliških vlogah je imela ljubezen do domovine; opazovala je ljudske značaje in si nabirala obraze in vzore iz svojega naroda.

    Vesela sem, da sem se s pesmimi, ki so zrasle iz srca, poklonila njenemu spominu.

    Tatjana Malec

    IGRALKINA ŽIVLJENJSKA IN UMETNIŠKA POT

    Ema Starc (06.04.1901- 03.04.1967),   se je rodila v Sežani,  v starem  vaškem jedru ob Vidmaršču, pri Jakobovih, kot hči  Terezije Breščak, ki je bila doma iz majhnega zaselka Kozja Para v Dobravljah pri Ajdovščini, in Jakoba Starca iz Sežane. Družina se je preselila na Vipavsko,  stanovala je v kraju Cesta - Sveti Križ. Kasneje so se preselili v Gorico, kjer je imel Emin oče trgovino z živili, vendar so ga fašisti kot zavednega Slovenca preganjali in se je moral izseliti. Starčevi so v Podbrdu blizu Tolmina kupili posest; od tam so se preselili v Maribor in nato še v Beograd.

    Do leta l914 je obiskovala šolo v Svetem Križu na Vipavskem, njeno nadaljnje šolanje pa je bilo zaradi vojne neredno: eno leto v samostanu v Škofji Loki, dve leti zasebno v Gorici, eno leto v zavodu Vesna v Mariboru. Strokovno se je kasneje izpopolnjevala na Dunaju in v Italiji, govorno tehniko pa pri Mihaeli Šaričevi. Svojo igralsko pot je začela na amaterskih odrih v Mariboru, leta 1924 pa je postala stalna članica Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je delovala do nemške okupacije v drugi svetovni vojni. Potem je odšla k ljubljanski Drami, a je še vedno igrala v SNG Maribor.  Kmalu nato je odšla v partizane in se vključila v kulturniško  skupino.  Od  leta 1944 je igrala v SNG v Črnomlju. Od 1945 pa do leta 1959 je bila članica Slovenskega gledališča v Trstu (ustanovljeno 20. septembra 1943).

    Gledališče ima veliko moč. Skozi igralko Emo Starčevo so govorili  ljudje s čustvi predvojnega, vojnega in povojnega časa. Njena umetnost je bila nosilka prave resničnosti, vpletena v zgodovino in zavzetost tiste dobe, s hrepenenjem po svobodi in boljšem življenju.  Odigrani liki odražajo ustvarjalno delovanje bogatega duha celotne osebnosti v karakternih vlogah svojemu občinstvu. Bila je v središču tedanje slovenske odrske umetnosti in izoblikovala svojevrstno igralsko podobo.

    Svojo duhovno moč in nadarjenost je izžarevala v številnih vlogah, polnih strastne zavzetosti in intelektualne zagnanosti. Vlogam je dodajala moralno svežino, etičnost, toplino, zapletenost strasti in tanek občutek vesti. Bila je buditeljica domovinskih čustev, zaznamovana s temeljnimi občutenji primorske duše v korist ljudi, kulture in doživetij tistega časa. Zaljubljena je bila v vse dobro in lepo.

    Pavel Skrinjar, kronist  iz Sežane, navaja, da ji je od 120 večjih in srednjih  vlog najbolj ustrezala vloga baronice Castelli – Glembajev v drami Gospoda Glembajevi (Miroslav Krleža). 

    Gledališki in filmski igralec Danilo Turk – Joco, sicer tudi vodja gledališke skupine, se v svoji knjigi Moje stoletje spominja, da je prišel v mariborsko gledališče v februarju leta 1931 in da je tam spoznal  tudi Emo Starčevo. Nekoč jih je obiskal Josip Vidmar in prinesel natipkano besedilo drame Mileta Klopčiča Mati.

    Mile Klopčič se spominja: »Enodejanko Mati sem napisal na položaju septembra 1943. Krstno predstavo je pripravila Partizanska gledališka družina z Riglja na Dolenjskem in si prav z njo pridobila posebno veljavnost. Uprizorila jo je v kočevski dvorani ob koncu zadnjega zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda 4. oktobra ob treh zjutraj. Kljub nenavadni uri so jo vsi navzoči sprejeli z viharnim navdušenjem. Režiral jo je Janez Jerman. Doživela  je  več kot 200 ponovitev in je prešla uspešno pot prek slovenskega ozemlja na Hrvaško in v Srbijo, v partizanske baze prekomorskih brigad v Italiji in k slovenskim društvom v Ameriki in Argentini.«  Ema je bila v vlogi matere neprekosljiva. Zaigrala jo je tako prepričljivo, da so bili ljudje ganjeni.

    Po koncu vojne se je odločila, da bo pomagala nastajajočemu Slovenskemu gledališču v Trstu. Bila je vitalna, trdoživa, uporna. Borila se je za slovensko besedo sredi Trsta, ki ni bil niti malo naklonjen Slovencem.

    Do druge svetovne vojne je odigrala več kot 120 srednjih in velikih vlog iz slovenske in tuje dramatike; nastopala je tudi v opereti.

    Iz slovenske dramatike je odigrala: Francko in Lužarico (Kralj na Betajnovi), županjo in Jacinto (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski), Grudnovko (Za narodov blagor), Geni in Minko (Hlapci), Pepino (Školjka), Jelisavo (Veronka Deseniška), Barbaro (Celjski grofje), Vano (Primorske zdrahe), mater (Mati, Klopčič) in Rutarico (Raztrganci, Bor).

    Iz svetovne dramatike pa je odigrala znamenite vloge: kraljico (Hamlet), Violo in Olivio (Kar hočete), Katarino (Ukročena trmoglavka), Milfordovo (Kovarstvo in ljubezen), Marijo Stuart  in  Lady  Chiltern  (Idealni  soprog),  Nastjo  Filipovno (Idiot), baronico Castelli (Glembajevi), Dojiljo (Romeo in Julija), Frosino (Skopuh), Filamiato  (Učene ženske), Ano Andrejevno (Revizor), naslovne vloge v Ani Christie, Mirandolini in Vasi Železnovi, Hano (Via Mala). Z gledaliških desk se je poslovila s Starko (Ionesco, Stoli). Ustvarila je  številne temperamentne in naravne like; kasneje so ji ustrezale zlasti karakterne vloge. Leta 1960 je igrala tudi v filmu Veselica po noveli Bena Zupančiča.

    Ema Starčeva se je odločala za vloge zrelih žensk. Bila je pomemben lik v slovenski kulturi, zato ne sme ostati prezrta in je treba spoštovati in negovati spomin nanjo tudi s stalno razstavo, s številnimi fotografijami in dokumenti, ki jih je izročil njen sorodnik dr. Franc Jerkič Občini Sežana. Ta je v svojem intervjuju izpovedal, da je imela Ema stalne družinske in kulturne stike s svojimi sestričnami in bratranci po svoji materi, ki so živeli v Milanu, kjer je bilo pri Breščakovi družini kulturno shajališče  Slovencev po svetu in tistih,  ki so prihajali v tujino. Po upokojitvi je Ema stanovala v hotelu Union v Ljubljani in je igralsko usposabljala razne igralske skupine.

    Močno je bila povezana s svojo številno družino bratov in sestrá, ki so po vojni živeli v Beogradu in bili člani beograjskega gledališča. Emin brat Drago (23.09.1918 – 07.03.1984) je bil glasbenik in pevec, lirski tenorist s spretnimi igralskimi sposobnostmi. Po vojni je bil član beograjske opere in je gostoval po evropskih in izvenevropskih državah (Avstrija, NDR, Poljska, Egipt, Italija – milanska Scala)  ter odpel več kot 50 glavnih vlog. Nastopal je v klasičnih in tudi sodobnih delih in operetah. Zadnja leta se je umaknil iz javnega življenja zaradi hude bolezni. Ema je imela še sestre Radko, Milo in Olgo ter  brata Draga in Slavka - Fazana, ki
    je padel v partizanih.

    Dne 11. aprila 2006 je bila odkrita spominska plošča na njeni rojstni hiši v Sežani. Ta svečani dogodek je spremljala prireditev v Kosovelovi knjižnici, na kateri je dramska igralka Saša Pavček predstavila svojo knjigo Na odru zvečer. Prireditev je povezovala Irena Miš Svoljšak ob glasbeni spremljavi Maruše Mirnik, absolventke Akademije za glasbo v Ljubljani. Srečanje se je  končalo s sprehodom do Krpanove ulice 4 v Sežani, kjer je Saša Pavček s krajšim gledališkim nastopom simbolično odkrila spominsko ploščo znameniti igralki v zahvalo za njeno bogato umetniško delo.

    Tatjana Malec

    Viri:
    Primorski Slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1988, 14. snopič, uredil Martin Jevnikar; Ema Starc in Drago Starc;
    Primorska srečanja, štev. 293-294/2005, Pavel Skrinjar: Ema Starčeva;
    Primorska srečanja, štev. 293-294/2005, Tatjana Malec: Intervju z dr. Francem Jerkičem o gledališki igralki Emi Starc;
    Primorske novice, št. 84, 11. aprila 2006 Prvi poklon igralki, Marica Uršič; 
    Primorske novice, št. 86, št. 86, 13. aprila 2006, Plošča za Emo Starc, Tina Čič;
    Mile Klopčič o Emi Starčevi – objavljeno na spletnih straneh ob 100- letnici pisateljevega rojstva;
    Fotografije so iz družinskih albumov dr. Franca Jerkiča.

    GALERIJA SLIK EME STARČEVE

    SESTRIČNE IN BRATRANCI EME STARČEVE IZ DOBRAVLJ PRI AJDOVŠČINI

    Obrazi Eme Starčeve

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Ekskluzivno in intervjuji

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Predstavitev pesniške zbirke Gorečka | 18 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 4. april 2007 @ 10:40 CEST
    Vse čestitke Tatjana.
    Lep pozdrav in vse dobro,
    Miran.


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 4. april 2007 @ 11:16 CEST

    Zelo impresivno tole o tvoji sorodnici Emi Starčevi, draga Tatjana! V raziskovanje njenega življenja in v njeno predstavitev si vložila ogromno svoje neizčrpne energije in časa.
    Upam, da ju bo ravno toliko vložil kdo v raziskovanje tvojega življenja in v predstavitev tvojih dosežkov!? To bi si vsekakor zaslužila, kajti razdajaš se prekomerno, nazaj pa dobivaš bore malo. Kot vse veličine! Globoko te spoštujem in ti izražam vso svojo hvaležnost za vse, kar nam daješ!

    Čudovit dan ti želim

    Ljuba






    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 4. april 2007 @ 13:16 CEST
    Draga Ljuba in dragi Miran,

    obema se lepo zahvaljujem za čestitke pa tudi vsem ostalim, ki so mi jih poslali po elektronski pošti. Zelo vesela sem, da mi je uspelo ustvariti to pesniško zbirko, imam zares zadoščenje.

    Včeraj je bila 40-obletnica Emine smrti in sem imela občutek, da je polna hiša njenega duha v vsej veličini. Včeraj mi je novinar Radia Koper poslal še posnetek njene igre, da je bila v celoti prisotna.

    Povem naj, da sem na internetu odkrila nek intervju beograjskega novinarja z njenim še živečim 90-letnim bratom
    Albinom Starcem, veteranom pilotom z 11 zmagovalnimi bitkami v drugi svetovni vojni. Poslala sem poizvedbe po MUP-u v Beograd po po medijih, da ga najdejo, baje živi v Zemunu. Želela bi mu poslati pesniško zbirko in ga obvestiti o tem, da je v Sežani spominska svečanost ob obletnici njene smrti, da je bila 11. aprila lansko leto na mojo pobudo odkrita spominska plošča na njeni rojstni hiši in da sem poskrbela tudi vse potrebno pri Mestni občini Maribor, da ne bodo prekopali groba Starčeve družine, kjer je pokopana tudi Ema.

    Kot zanimivost naj povzamem članek objavljen na beograjskem internetu:

    Zaboravljeni svedoci jednog vremena
    Dejan RADULOVIĆ
    Ovo je priča dvojice pilota. Albin Starc i Evgenije Radanov bili su piloti Kraljevine Jugoslavije. Zapamtili su vrijeme koje je, kako kažu, bilo bolje, ali i događaje za koje mnogi nisu znali.
    «Poleteli smo 6. aprila, odmah nakon objave rata. Avioni su bili spremni, puni bombi, opremljeni mitraljezima. Napali smo jedan aerodrom u Bugarskoj, blizu Sofije. Gađali smo avione, ne znam čiji su bili, možda bugarski, a možda i nemački. Gađali smo avione, aerodrom… Bio je to uspešan napad.»
    U ranu zoru tog 6. aprila 1941. godine hrabri piloti su ušli su u svoje avione i krenuli u susret neprijateljskoj avijaciji i položajima. Većina njih nije se vratila. Bilo je to vreme kada je jugoslovenska avijacija nešto značila u vazduhoplovstvu Evrope, vreme o kome govore naši sagovornici, devedesetogodišnjaci koji su leteteli na lovcima i bombarderima, sada već daleke Kraljevine Jugoslavije:
    «Kraljevina Jugoslavije je 1935-36. godine imala najjače vazduhoplovstvo u Evropi. O tome se malo govorilo, ali to je tako. Od Francuza smo nasledili ogroman broj njihovih bombardera iz 1. svetskog rata. I tako smo postali najjača vazduhoplovna sila u Evropi.»
    Sa činom poručnika na lovcu tadašnje avijacije bio je Albin Starc, pilot velikog iskustva koji je u posleratnom periodu, vojnički rečeno, stigao do čina pukovnika i pilotskom zanatu obučio više stotina vazduhoplovaca.
    Danas prešavši devedesetu o vremenu prošlom i vremenu sadašnjem ovako govori:
    «Piloti su svaki dan imali jedan let, tako da su bili dobro trenirani. Bez neprekidnog letenja, izlazite iz forme. Kao i vrhunski fudbaler, ukoliko ne igra godinu dana, izlazi iz forme, tako i pilot izlazi iz forme.»
    Slično besedi i Evgenije Radanov, koji je na čuvenim bombarderima marke Dornijer, aprila 1941. godine, branio nebo tadašnje Jugoslavije:
    «U poređenju s našom današnjom avijacijom smo bili deset puta bolji, u smislu količine letova i uvežbanosti. Jer, mi smo takoreći svakodnevno vršili vežbe, a oni danas lete možda jedanput-dvaput mesečno.»
    On je svakako jedan od retkih koji je na aerodromu u Nikšiću u to vreme mogao da isprati kraljevu svitu, ali i sve ono što obično odlazi sa vlastima:
    «Rešili su da tri naša aviona odvezu kralja i naše zlato koje je tamo bilo. Rekli su mi da sednem u avion i da letim u Grčku. Ja sam odbio da letim, rešio sam da ostanem u Jugoslaviji.»
    Jeste li videli šta je bilo u tom avionu?
    «Trpali su sanduke sa zlatom. Bio sam prisutan kad su ih utovarali. Nisu čak ni stigli sve da ih utovare, toliko je bilo zlata. Oni su odleteli, a ja sam ostao u Nikšiću.»
    To su uspomene i svedočenje dvojice pilota nekadašnjeg vazduhoplovstava, sećanja na jedno vreme kada su bez straha sedeli za aparatima jedne hrabre eskadrile:
    «Stanicu smo srušili, ali smo bombardovali i voz koji je bio u stanici. Međutim, na izlasku iz toga mesta, grunuli su sigurno iz dva protiv-avionska topa. Gađali su me neverovatno jako. Bojao sam se da će da me sruše. Okrenuo sam se i tačno video dakle me gađaju i ono municije što mi je ostalo sručim na njih, i oni ućute. Vratio sam se kući. Jedan šef mehaničara mi je rekao – Znaš, Geno, koliko smo izbrojali pogodaka na tvom avionu? Rekoh – ne znam. Kaže – 52 pogotka! Pa to je za Ginisovu knjigu rekorda! Od 52 pogotka, nijedan nije pogodio neki osetljivi deo aviona, niti mene.»
    I danas ove starine, na pragu stote, kažu da ništa ne može zameniti godine provedene ispod oblaka:
    «T uvek izgleda lepo. Kada savladate onaj osnovni zakon celokupnog života na zemaljskoj kugli – Zemljinu težu. Osećaš se nadprirodno. U tome je bila i celokupna draž letenja. Pored toga, imate jedan divan pogled na okolinu – reke, planine, gradove… Osećate se iznad.»





    STARC Albin (Slovène)



    [1914 - 1918]
    [1918 - 1939]
    Liens
    Mon ciel de Gloire
    Exploits
    [1939 - 1945]
    [1945 - 2006]

    Grades
    Décorations
    Contact
    News
    Forum
    Musée
    Unités
    Batailles




    ________________________________________



    Né le 20 décembre 1916 à Rijeka en Slovénie
    Décédé ???

    Commandant (1945) Colonel (années 70)

    11 victoires confirmées
    1 victoire non confirmée
    ________________________________________


    Grade Date Unités Arrivée Départ Fonction Secteur
    Porucnik / Slt 1940
    1 PS 1939 1940 Elève Yougosalvie
    Nadporucnik / Lt 1941
    III PS 1940 1941 Pilote Yougosalvie
    Satnik / Cpt
    15./JG 52 1941 05/43 Pilote Est
    Cdt / Bojnik
    VVS 05/53 09/45 Pilote Yougosalvie

    JRV 09/45 1970 ~ Col Yougosalvie
    Né le 20 décembre 1916 à Rijeka en Slovénie, Albin Starc obtient son brevet de pilote à la 1 PS (Ecole de pilotage) en 1940 et sort avec le grade de Sous-Lieutenant (Porucnik). Il vient juste de terminer son entrainement de pilote de chasse à la III PS lorsque l'Allemagne envahit son pays.
    Engagé dans la ZNDH (Force Aérienne Indépendante de l'Etat Croate) en avril 1941 avec le grade de Lieutenant (Nadporucnik), Starc intègre la Légion Croate en juilet 1941 puis le 15(Kroat)./JG 52 à la fin de l'année. Il remporte sa première victoire, un I-16, en novembre 1941 et à la fin octobre 1942 son palmarès s'établit à 9 victoires confirmées et 3 non confirmées (dont 2 seront confirmées ultérieurement). Touché par la DCA Soviétique au cours d'une mission, il parvient à s'en sortir mais alors que ses camarades s'apprètent à partir pour un nouveau tour d'opérations en février 1943, il doit rester à Zagreb pour raison de santé.
    Sympathisant pro-Soviétique avant guerre, il déserte au cours de sa 229 eme mission de combat en mai 1943. Envoyé à Krasnodar pour effectuer sa conversion sur chasseur Yak, Starc rentre en Yougoslavie en septembre 1945 aux commandes de l'un des 40 Yak 3 du 254 LP (Régiment de chasse).
    Après guerre, il reste au sein de la JRV (Armée de l'Air Yougoslave, servant dans différentes unités d'entraînement avant de se retirer avec le grade de Colonel (Pudovnik) au milieu des années 70. Du fait de ses états de service au sein de la ZNDH, Starc n'atteindra jamais le grade de Général.




    ________________________________________



    ________________________________________

    VICTOIRES
    Date Heure Grade Type Unité Avion d'arme Unité Fonction Lieu Remarque
    16.11.41 I-16
    Bf 109E 15./JG 52 Pilote URSS -
    9/10.07.42 Avion
    Bf-109G 15./JG 52 Pilote URSS -
    9/10.07.42 Avion
    Bf-109G 15./JG 52 Pilote URSS -
    01.08.42 LaGG 3
    Bf 109G-2 15./JG 52 Pilote URSS -
    07.08.42 LaGG 3
    Bf-109G-2 15./JG 52 Pilote URSS -
    19.08.42 LaGG 3
    Bf 109G-2 15./JG 52 Pilote URSS -
    24.08.42 LaGG 3
    Bf 109G-2 15./JG 52 Pilote URSS -
    28.09.42 Avion
    Bf 109G-2 15./JG 52 Pilote Tagamis - En collaboration avec Helebrant

    06.10.42 LaGG
    Bf 109G-2 15./JG 52 Pilote URSS -
    25.10.42 LaGG
    269 IAP Bf 109G-2 15./JG 52 Pilote Krasnoje -
    25.10.42 LaGG
    269 IAP Bf 109G-2 15./JG 52 Pilote Krasnoje -

    ________________________________________
    Sources

    Croatian Aces of World War 2 - Dragon Savic & Boris Ciglic - Aircraft of the Aces 49 - Osprey
    La force aérienne Croate 1941 - 1945 - Collection histoire de l'aviation : Avions / Jets
    http://users.accesscomm.ca/magnusfamily/airaces1.htm
    http://math.fce.vutbr.cz/safarik/ACES
    http://www.15jg52.com/
    http://www.jg52.de/15jg52.htm
    ________________________________________


    [1914 - 1918]
    [1918 - 1939]
    Liens
    Mon ciel de Gloire
    Exploits
    [1939 - 1945]
    [1945 - 2006]

    Grades
    Décorations
    Contact
    News
    Forum
    Musée
    Unités
    Batailles


    Kako zanimiva so življenja ljudi, kdo bi si mislil, da bom našla bratranca od svoje matere?

    Borila sem bom naprej in upam, da bom uspela, da bo izdana tudi monografija igralkine umetniške poti. Veliko virov sem pridobila in upam, da se bo tudi ta načrt uresničil.

    Oh, Ljuba, jaz sem zadovoljna, da sem pustila svojo sled na Pozitivkah, da sem izdala dve pesniški zbirki in še nekaj jih bom, potem pa se lahko mirne duše poslovim, bom izpolnila svoje skromno življenjsko poslanstvo. Moram reci, da sem bila z življenjem zadovoljna in sem hvaležna za vse, kar mi daje. Smo to, kar dajemo drugim. V tem je vse zadovoljstvo in sreča tega sveta.

    Prisrčen pozdrav
    Tatjana





    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 4. april 2007 @ 13:27 CEST
    Vljudno vas vabimo
    na spominsko svečanost
    ob 40-letnici smrti igralke EME STARC, rojene v Sežani,
    v torek, 10. aprila 2007, ob 19.30,
    v Kosovelovem domu v Sežani!

    O Emi Starc bo govorila igralka, ga. Ivanka Mežan, v Kosovelovem domu pa smo pripravili tudi manjšo razstavo o delu in življenju Eme Starc.

    Ob tej priložnosti bomo predstavili pesniško zbirko Emine sorodnice Tatjane Malec z naslovom Gorečka, ki je posvečena igralki. Verze iz te zbirke bo prebrala igralka Nevenka Vrančič.

    Po slovesnosti bo v veliki dvorani Kosovelovega doma za abonma Komedija na ogled gledališka predstava Fausta Paravidina TIHOBITJE V JARKU v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča Trst in režiji Nenni Delmestre.

    V A B L J E N I !


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: gabriel s dne sreda, 4. april 2007 @ 15:04 CEST

    Tatjana, prejmi tudi moje čestitke! Čudovito!


    gabriel s


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 4. april 2007 @ 16:03 CEST
    Gabrijel, hvala in lep pozdrav na Koroško
    Tatjana


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 6. april 2007 @ 05:46 CEST
    Misel današnjega jutra:

    Živim za poezijo
    in poezija me napaja,
    da živim.

    Tatjana


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Lea7 dne petek, 6. april 2007 @ 09:54 CEST
    Spoštovana Tatjana!

    Živim za poezijo
    in poezija me napaja,
    da živim.

    Točno takšno si te predstavljam. :) Tudi jaz upam, da se bo našel nekdo, ki se bo potrudil narediti kaj takšnega tudi zate. Morda pa že kdo ravno v tem trenutku piše o tebi. :)


    Lep pozdrav!


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 6. april 2007 @ 19:25 CEST
    Pozdravljena Lea,

    hvala za komentar in prijazne misli. Ko za koga nakaj naredimo, ne pričakujemo vračila. Kjer se rojeva poezija, so jasminovi vrtovi, v njih so aleje beline in opojne vonjave dišečega cvetja. Pisati za nekoga, pomeni sestavljati nov slovar ljubezni, spravljati besedo prijateljskih čustev v delto simbolne vrednosti, ki pomeni rojstvo novega življenja. Rodil se je otročiček, ki zna recitirati in zapeljavati z besedami. Pesnikovanje ali pesniško snovanje je razgrajevanje čustev in prestavljanje besed v razpoloženjske medene posode.
    Vesela sem, da je zbirka nastala in da je nekomu, ki si zasluži, posvečena. Če kdo piše o meni ta trenutek, me veseli, vendar dvomim. Vse kar je napisanega, napišete tu na Pozitivkah vi, moji dragi prijatelji, ki znate pobožati srce. Zares ste vsi nekaj posebnega.

    Hvala! Prisrčen pozdrav
    Tatjana


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 7. april 2007 @ 13:08 CEST
    Draga Tatjana,
    najlepše ti hvala za tvojo poslano pesniško zbirko"Gorečka", ki jo bom med prazniki z veseljem prebral. Vesele in zdrave Velikonočne praznike ti želim.
    Tvoj prijatelj Miran.


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: danaja... dne torek, 10. april 2007 @ 07:59 CEST


    "Umetnine so neskončno samotne in z ničemer tako malo dosegljive kot s kritiko.
    Le ljubezen jih lahko dojame in ohranja in je do njih pravična."

    Rainer Maria Rilke




    Draga Tatjana,
    lep pozdrav v prelep dan, ki bo ob zatonu sonca odstrl tančico v majčken del življenja in dela dveh umetnic.
    Čestitam in hvala!

    Danaja





    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: danaja... dne sreda, 11. april 2007 @ 12:00 CEST
    Navdušenje

    Navdušenje prinaša radost,
    pobarva misli z mehkobo zlate modrine.

    Navdušenje spregovori v jeziku glasbe
    in da vedeti, od kod prihaja veselje.

    Ničesar ne obljublja in daje vse.
    Drami in potiska kvišku. Dovaja kisik.

    Spodbuja hrepenenje po ustvarjalnosti
    in pričara čudežnost nasmeha.


    To so verzi iz Tatjanine pesmi (zbirka Gorečka).
    Naj z njimi izrazim svoje navdušenje nad včerajšnjo slovesnostjo, ki je morda bila krona Tatjaninih prizadevanj za oživitev spomina na igralko Emo Starc.

    Prireditev, slovesna in hkrati topla, prisrčna, me je spet popeljala do Rilkejeve misli: »Le ljubezen jih (umetnosti) lahko dojame in ohranja…«
    Ljubezen odpira vrata spoštovanju, občudovanju, navdušenju … in odkrije v umetniškem delovanju nadčasnost in nadosebnost, tisto, kar se zapiše v skupni človeški spomin … in iz katerega potem vsi črpamo.

    In slovesnost je še kako izžarevala ljubezen, ki je bila vnešena v vse delo in trud poprej …

    In spoznala sem veličino človeka, ki se mirno umakne v ozadje, saj njegova dela govore z vso svojo prepričljivostjo. – Na koncu itak šteje le to.


    Tatjana, z vsem spoštovanjem,
    Danaja



    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 15. april 2007 @ 15:32 CEST
    Tatjana

    Z veseljem in pričakovanjem sem včeraj odprl paket, ki je prispel po pošti. Histerično sem ga odprl v pričakovanju tvoje pesniške zbirke.

    Časovno je bilo zelo dobro dostavljeno, saj je preišla ravno v času mojega rojstnega dne, ki sem ga imel sicer na petek trinajstega ;)

    Hvala ti za to lepo gesto, ti ne pozabim. Zdaj bom imel kaj prebirati in si kultuvirati duha preko tvoje poezije.

    Lep pozdrav in še enkrat: "Moja hvaležnost tebi, Tatjana!"
    Aljaž a.k.a. Weirdness

    ---
    You don't know me, you don't know me at all...


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 15. april 2007 @ 19:27 CEST
    Hej Aljaž
    Vseee najboljšeee za hmm,,.27 pomladi če se ne motim:);)

    Veliko nepozabno lepih trenutkov v božanski igri življenja. Veliko navdihov v poeziji in uspeha pri študiju.
    Z dva dni zamude ampak ravno tako iz srca.
    April je res poseben mesec, vsa narava zacveti v najlepši lepoti in sami 'posebkarji z rogeci' smo takrat privekali na svet::))he he malo se hecam.
    Vse lepo, Nuška


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 16. april 2007 @ 14:45 CEST
    Draga Danaja,

    kako naj izrazim svoje veliko veselje, da si se udeležila prireditve v Sežani in mi s tem izkazala pozornost ne le kot pesnica Pozitivk, temveč tudi kot prijateljica. To je zame dragocena izkušnja, ki mi bo ostala v spominu. Besedo prisotnost čutimo veliko kakor sonce. V medsebojnem oplajanju se rojevajo poezije, ki ustvarjajo čas in vezi. Tvoja prisotnost se me je dotaknila, vesela sem, da si bila... Draga si mi!

    Tatjana



    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 16. april 2007 @ 14:55 CEST
    Pozdravljen Aljaž Weirdness,

    sem srečna, sem ti polepšala čas tvojega rojstnega dne in da ti je moja poezija prinesla radost, da boš moja izrekanja, bral z ljubeznijo do poezije.

    Dragi Alajž, iz srca ti želim vse najboljše k tvojemu rojstnemu dnevu, želim ti veliko pesniške ustvarjalnosti in vse dobro. Si kot drevo, mimo katerega teče reka, ki spodbuja tvoje zeleno kipenje. Vesela sem, da na Pozitivkah lahko berem tvoje lepe pesmi in prijazne komentarje.

    Prisrčen pozdrav in vse dobro
    Tatjana


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: ljudmil dne torek, 17. april 2007 @ 14:26 CEST
    Prva zbirka pesama Sončevo oko je razigrani gorski kristal poikao na belini suncon obasjanog krasa.
    Druga zbirka je prelepi dijamant izbrušen toplinom ljudske duše i svom svojom raskoši zablistao na pozornici evropskog kulturnog prostora.
    Iz ovo zbirke izdvojio bih pesmu Z besrdo preojena. Ista ideja, kakvu susrecemo u romanu Knjiga o bambusu beogradskog književnika Vladislava Bajeca, ali i mnogih knjževnika Francuske, Njemače, Rusije,...
    To govori o jedinstvu evropskog intelektualnog i kulturnog prostora.
    Evropu, vjekovima razdiranu ratovima, mržnjom,epidemijama bolesti,užasnim zločinima, prirodnim katastrofama,...., nije, niti će moći da ujedine politički dogovori iz salona, niti manifestne deklaracije političara, niti krišćansko nasledje,niti...
    Samo sloboda kulturnog delovanja i njeno humano poslanstvo mogu ujediniti Evropu.
    Ta misao , ta ideja, koja je bila vodilja mnogim izuzetnim stvaraocima još i danas svjetli i pokazuje put onim koji dolaze.
    Ova zbirka je još jedno svjetlo na tom putu.
    Tatjana , želim da nas i dalje tvoja muza poziva na duhovnu gozbu.
    Ljudmil


    Predstavitev pesniške zbirke Gorečka

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 13. februar 2008 @ 10:28 CET
    Spoštovane bralke in spoštovani bralci!

    Vsem, ki ste spremljali moja sporočila v komentarjih pri predstavitvi pesniške zbirke Gorečka, posvečene gledališki igralki Emi Starčevi, se čutim v dolžnosti, da pojasnim, da živeči Albin Starc, pilot iz Beograda ni Emin brat, temveč druga oseba z istim imenom in priimkom. Pri raziskovanju življenja in sorodstva Eme Starc sem vzpostavila stik tudi z omenjeno osebo v Beogradu, ki je Primorc po rodu, iz Črnega Kala in se je zanimal za svoje korenine. Poznal je brata od Eme Starčeve Draga Starca, opernega pevca, saj je pogosto obiskoval beograjsko operno hišo. Poslala sem mu tudi pesniško zbirko Gorečka. Njegova hčerka je vzpostavila komunikacijo z menoj in sem ji obljubila, da se bom zanimala za izvor njihovih korenin.

    Pravi Emin brat Albin Starc (1904 - 1965) je pokopan na mariborskem pokopališču Nabrežje s svojo sestro Emo, očetom in drugimi člani družine. Za Dan mrtvih sem se posredno poklonila spominu pokojnim Starčevim s krizaantemami in svečo. Prosila sem maribrsko avtorico številnih aforizmov Majo David, da je odnesla na grob Starčevih krizanteme in prižgala svečo, za kar sem ji posebno hvaležna.

    Zares čudna življenjska pota in naključja!

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,15 seconds