Violeta …
ne veš, kako si me presenetila, ko si obudila mojo staro pesem. In ravno TO pesem!
Pa pojdiva po vrsti:

Hvala ti za lepe besede. Medve sva se bolj malo srečevali; so pa mi pozornost vzbudili tvoji komentarji, ker si ob pravem času znala zastaviti pravo besedo (o, pa še kako dobro!) A nisem si mislila, da imaš kakršenkoli odnos do mojih pesmi, zato sem zelo vesela tvoje pohvale.

Ko sem včeraj brala toplo komunikacijo med Darinko in Dušanom, sem se jima želela kar pridružiti, saj je njuna srčnost tako močno vlekla. Želela sem Darinki pojasniti, zakaj sem takrat obmolknila in ji nisem odgovorila na komentar k tej pesmi in potem tudi Ajdi in Lei ne. Pa sem začutila, da je bolje, da ji kar odgovorim in se ob tem zahvalim še vsem ostalim za darove, ki sem jih prejela od vas, ter se tako zaenkrat poslovim. Pa sem se obotavljala … no, in zdaj si mi ti dala priložnost, da to res storim.

Violeta, še pišem pesmi, postale so del mojega življenja, le ni mi do tega, da bi jih objavljala.
Včasih sem potrebovala spodbudo bralcev – in iskrena hvala vsem – zdaj je ne potrebujem več, ali bolje, trenutno je ne potrebujem. Ni mi do tega, da bi svoja razmišljanja in čustvene odzive, ki pridejo na plan v verzih, delila z drugimi. Trenutno jih čutim kot veliko intimo.
Navdiha je dovolj, navdih je življenje samo. Potrebni so le trenutki tišine, da se uglasim s svojim čutenjem sveta in nastaja pesem. Uživam ob tem. Lepo mi je. In to sem jaz!
Pa vendar si teh trenutkov ne vzamem preveč, ker je v življenju še toliko stvari, ki jih želim narediti, še toliko ciljev uresničiti in toliko poti raziskati.

Tudi tebi želim veliko uživanja ob pesnjenju in radostnih življenjskih poti! :) Z najlepšimi željami,

Danaja

[ Odgovori na to | # ]