Aimee,

Nosim največ copate - iz blaga in gume. Pred vsakim nakupom preverim etiketo. Moji čevlji pa so iz umetnega usnja in gume. Funkcionirajo enako dobro ali še boljše od usnjenih. Tudi volnenih izdelkov praktično ni več v moji garderobi. Kaj šele kašnega krzna. Nobenih usnjenih pasov, denarnic ipd. Nobenega perja za »poušterčke.« Vse samo tkanine in umetni materiali. Popolna »dekontaminacija« pač ni mogoča, ker trenutno še vedno vsa civilizacija temelji na živalskih izdelkih (ki veljajo celo za neke vrste prestiž oziroma posebno kvalitetne) in je pač vse tako ali drugače pomešano. Tako kot ni več mogoče dihati čistega zraka in tako, kot se ni več mogoče odpeljati v službo, ne da bi pri tem proizvedel nekaj toplogrednih plinov. Enako kot za obleke velja za kozmetiko, čistila – STROGO NIČ iz živali ali testirano na živalih – predvsem pa čim manj kemije in kozmetike na sploh. Ko gre za oblačenje, velja preprosto pravilo – čim manj cunjic na sploh , čim manj modnih zadev, čim manj sezonskih menjav obleke – obleko – če je mogoče, ponosim do konca, vse viške razdam. Moda me ne zanima. Obleka naredi človeka – še posebej, če brez obleke ni podoben človeku. Biti modem pomeni, da si absoluten suženj komercialne propagande in lastne nečimrnosti.

Vse se začne pri povpraševanju. Umetne potrebe, ki služijo le požrešnosti in nečimrnosti, so tiste, ki vzbujajo skomine in nepotrebno potrošnjo – ta pa posledično hiperprodukcijo in strašansko velike potrebe po surovinah. Živali so danes industrijske surovine – večje kot je povpraševanje – več surovin – več povsem nepotrebnega trpljenja in onesnaževanja narave. Preprosta in neusmiljena logika. Vprašanje je samo, KAJ BOŠ NAREDILA TI !!!!!!????

Ko gre za odločitve o tem, kako se boš obnašal, kaj boš izbral, oblekel, jedel, itd. gre predvsem za to, da narediš, kar je v danih okoliščinah največ mogoče. Licemersko, pa je – in to je tisto RESNIČNO LICEMERJE – očitati npr. vegetarijancem ali ekologom, da se poslužuje storite in izdelkov, katerih proizvodnjo sicer kritizirajo. (Enako licemersko, kot bi bilo navadnemu vojaku na fronti očitati, da služi kapitalističnim ali kolonialističnim interesom.)

Svet se spreminja na bolje le tako, da vsak posameznik nekaj naredi pri sebi. Lahko pa stoka in racionalizira, da nima smisla narediti nič, ker tudi drugi ne naredijo nič, in ker da je zato itak vse brez smisla. To je mentaliteta čredne živali, ki je prepričana, da jo bo povozil stampedo, če ne bo tudi ona slepo rinila naprej.

Vsakdo potrebuje izgovor za to, kar počne. Potrebuje neko racionalizacijo. Za tolažbo. »Razum« mu govori, da je UBIJANJE in posledično trpljenje živali NUJA, da je takšna NARAVA stvari same. Da je človek KRALJ živali. Antropocentričen konstrukt. Živali so le surovina – za hrano, obleko ali v najboljšem primeru – kot psiho-terapevtski pripomoček za primer, ko je treba dajati ljubezen (sentiment) ali sprejemati (pasjo) vdanost. Občutek, da si vsaj nekomu gospodar, če si že drugače hlapec, je namreč tolažilen. Koliko licemerja je v takšni ljubezni do živali, naj presodi vsak.


Kar zadeve ribe – se strinjam s tabo, »vegetarijanci«, ki jedo ribe – prvič sploh niso vegetarijanci, in drugič – če si slučajno domišljajo, da to vendarle so, potem so v resnici veliki licemerji. Kar zadeva Kristusa in evangelijske pravljice o kruhu in ribah, nima smisla razpravljati – to je pač stvar VERE. Če verjameš v brezmadežno spočetje ali v ekspresno božansko kloniranje rib, zakaj ne bi verjel tudi v precej bolj verjetno možnost, npr. da je bil Kristus vegetarijanec, ampak – kot sem rekel – to ni več stvar razuma ali dokazov.

[ Odgovori na to | # ]