Zagovorniki negativnih učinkov mleka na naše zdravje menijo, da človeško telo ni prilagojeno za pitje kravjega mleka. Mleko naj bi vsebovalo neželene encime, ki se ne uničijo s pasterizacijo. Po drugi strani pa zagovorniki pitja mleka poudarjajo, da je imela človeška vrsta v boju za obstanek dovolj časa, da se je na pitje kravjega mleka popolnoma navadila. Mleko na Zahodu V Evropi smo večina potomci živinorejskih ljudstev, za katere je bilo mleko pomemben vir hrane, neprenašanje mleka pa negativna selekcija.
Drugače je z azijskimi in afriškimi ljudstvi, njihova kultura je namreč temeljila na žitu. Pri njih je intoleranca na mleko zelo pogosta. Gre za genetsko pogojeno pomanjkanje encima za razgradnjo mlečnega sladkorja, hipolaktazijo. Prav zaradi tega več kot polovica svetovnega odraslega prebivalstva ne prenaša mleka. Simptomi se pogosto pokažejo takoj po zaužitju mlečnih izdelkov. Pojavijo se vetrovi, slabost in driska. Medtem ko se hipolaktazija med 10. in 12. letom starosti razvije pri kar 90 odstotkih Azijcev in 70 odstotkih Afričanov, se v Evropi pojavlja le pri dveh odstotkih prebivalstva. Pozitivni učinki mleka Prav zato, če seveda ne trpite za hipolaktozo ali alergijo na mleko, ni priporočljivo eliminirati porabe mlečnih izdelkov.
Gastroenterolog Rok Orel pravi, da je mleko izjemno bogato s kalcijem, ki ima pomembno vlogo pri izgradnji kosti in preprečevanju osteoporoze. Predvsem je pomembno, da je vnos zadosten v letih rasti. Prav tako je mleko bogato s kakovostnimi beljakovinami živalskega izvora. To je predvsem pomembno pri ljudeh, ki pojedo sicer malo živil živalskega izvora, pri vegetarijancih. Čeprav nekateri poudarjajo veliko vsebnost maščob v mleku, so prav te pomembne pri kompleksnem procesu absorpcije vitaminov. Načeloma naj bi zaradi ugodnejše resorpcije maščobnih vitaminov vsaj majhni otroci uživali polnomastno mleko.
