|  Krški svetniki bodo ponedeljkovo sejo nadaljevali tam, kjer so jo minuli ponedeljek 
zaradi pozne nočne ure prekinili: pri odločanju o predlagani različici trajnega 
odlagališča radioaktivnih odpadkov. 
 Po besedah župana Franca Bogoviča je dolgotrajna razprava z mnogimi predlogi in 
zahtevami po zavrnitvi sklepanja navzoče tako izčrpala, da po enajsti uri zvečer 
ne bi bili zmožni oblikovati takšne odločitve, da bi pustili odprta vrata za nadaljnja 
pogajanja z vlado ter ji hkrati dali vedeti, da objekta kot takšnega vnaprej vendarle 
ne zavračajo.
 
 "Za Krško je odločitev o sprejemljivosti za nas najprimernejše različice 
odlagališča z vkopanimi silosi pomembna zlasti zaradi tega, da po nepotrebnem 
ne zapravljamo časa s čakanjem na razplet pogovorov z vlado. Želimo namreč prihraniti 
na času. To pomeni, da ljudje z Agencije za radioaktivne odpadke po naši potrditvi 
izbrane različice lahko nadaljujejo z raziskavami, mi pa v tem času z vlado skušamo 
najti skupni jezik glede naših zahtev po urejanju komunalne in druge infrastrukture," 
nam je razlog za dokončanje pred tednom dni prekinjene razprave včeraj pojasnil 
Bogovič.
 
 Svetniki predlaganih sklepov v ponedeljek verjetno ne bodo zavrnili, saj bi z 
načelnim zavračanjem najbolj škodili sami sebi. Pogovore z vlado naj bi začeli 
v drugi polovici marca, bodo pa po vsej verjetnosti precej trdi. Krčani si na 
račun sobivanja z jedrskim objektom želijo iztržiti čim več. Med drugim tudi novo 
cestno povezavo z Brežicami ter nov most čez Savo, potegujejo pa se tudi za zgraditev 
bazena, telovadnice, kanalizacije in še česa, kar se mogoče zdi kot nekaj, kar 
ne sodi k obravnavi lokacijskega načrta za odlagališče.
 
 "Med temi našimi zahtevami ni nič takega, zaradi česar bi nam kdo lahko očital, 
da želimo oskubiti državo. Gre za povsem normalne zahteve, da si v tem prostoru 
v obliki kompenzacije za sprejetje tega objekta navsezadnje priborimo neke razvojne 
priložnosti," je prepričan Bogovič.
 Če ne bo prihajalo do dodatnih zapletov, naj bi predstavniki lokalne skupnosti 
na aprilski prostorski konferenci o državnem lokacijskem načrtu podali še zadnje 
zahteve in pripombe na podani predlog, temu pa bi najverjetneje do konca leta 
sledila še javna razgrnitev dokumentov ter dokončno odločanje o predlagani lokaciji.
 
 Vir: dnevnik.si
 |