|  Okus svežine ustavi moj korak,
čeprav v mrazu mi telo drhti,
svetilke sij prekinem sred noči,
globoko vdihnem rezek, mrzel zrak.
Ležem, v hlad pogrezne se telo,
čutim preproge žametne objem,
kresnic iskrečih luč v njem,
odsevajo slovo v nebo.
Vrhovi gorski čez dolino zro,
je mesec že prižgal luči,
da ptice vidijo v temi,
s pogledom božajo pokrajino.
Spokojen mir …
le z bližnje veje sem ter tja
posipa sladkor se na tla.
Slovenec, brat, zakaj prepir?
Zakaj srce od mesta gre,
v tišini samo luč prižge?
Zakaj ne boža tvoja dlan
kakor svoboda vrh gora,
prešerno, preko vseh meja?
|
NE ZAMUDITE
Vonj svobode
Prispeval/a: danaja... dne sobota, 10. februar 2007 @ 02:42 CET
Melodija teh verzov me odpelje s teboj in začutim preproge žametne objem… v gorske vrhove zrem… in srce utrujeno od mesta hrupa se odpre…
Kako lepo!
Pod tvoje vrhove naj prileti en - 73!
(Še veš?)
Danaja
Vonj svobode
Prispeval/a: sonceživljenja dne sobota, 10. februar 2007 @ 11:00 CET
Hvala za lepe misli. Pred nekaj dnevi sem se sprehajala ponoči po naših čudovitih gorah in srce mi je kar igralo. Proč od rivalstva, proč od mesnega vrveža. Ko se vržeš v sneg in si le ti in prešeren vonj po svobodi.
Hej, Danaja, kaj se poznava???????
Očitno ….. hej, napiši še kakšen namig!
En velik objem in 88! Še se spomnim in rada se spomnim.
Darinka
Vonj svobode
Prispeval/a: sonceživljenja dne sobota, 10. februar 2007 @ 11:14 CET
I’m in the middle of beauty …. Danaja, are you there????
Vonj svobode
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 12. februar 2007 @ 23:07 CET
sem opazila, da si ti ena navihanka, ki rada čez rolete špega… pa sem si rekla, ko bom pa mimo tvojga okna laufala, bom še jaz malo pošpegala…
Jej, pa se je res to zgodilo! Pa kaj sem videla: Sonček sedi med starimi QSL-kami in se matra z eno staro mašino. Kar milo se mi je pri srcu storilo! In sem trkala, zbijala po šipi… pa nič. Oh, pa tako sem si en 88 želela, no ja , ali pa vsaj 73. Nič.
In sem kot blisk drvela domov, na podstreho, vse se je kadilo… da sem našla nekaj zarjavelega, kar naj bi nekoč bila postaja… Pa smo ravnali, šraufali… ne vprašaj, panika v hiši, kot bi bil kakšen CONTEST… Moža sem na streho poslala, da je držal in obračal anteno in vsa nervozna sem sedla:
CQ, CQ, kliče S56XXX, S56XXX, S56XXX posluša
Takrat pa: buummm… puffff…… se je zakadilo, zabliskalo… hiša se je zatresla… Joj, videla sem moža, kako z anteno v roki mimo okna dol s strehe leti…
Jooooj………!
Pa so ga ujeli na ponjavo. So spodaj že bili fantje »iz Polja«. Hvala bogu!
Jih je sosed poklical, je rekel: »Že niso čisto pri pravi, če sredi noči sonce življenja lovijo!«
Ja, kaj bi brez sosedov! No, vidiš, saj se je kar dobro končalo.
Za druge. Jaz pa v jok in na omaro, pa nikol več dol!
No, in nekega lepega dne mi sonce življenja pošlje 88. Yes!!!
GN, 73 in 88!
CUL
Ena - XYL
Vonj svobode
Prispeval/a: sonceživljenja dne sreda, 14. februar 2007 @ 13:39 CET
Uf, Uf, podvig ni bil od muh…. antene so lahko tudi nevarna reč. Še dobro, da se je dobro končalo.
Nam je strela treščila v hišo zaradi moje »gajžle«. Stopila se je vsa telefonska napeljava, vsi elektronski aparati (tudi tisti, ki niso bili priklopljeni - zaradi tako močnega magnetnega polja), pa računalniki itn…
Si lahko samo misliš, kako so mi ploskali…..in nauk te zgodbe – od takrat naprej ni več na strehi antene.
Danaja, jaz pa še vedno ne vem …. hej firbec mi nagaja…… se poznava???
Pozdravček
Darinka
Vonj svobode
Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 15. februar 2007 @ 11:37 CET
Darinka, si kar predstavljam, da imajo ljudje ob tebi pestro življenje. Že poskrbiš, da jim ni dolgčas. Hahaha… in to mi je všeč pri tebi…
To, da iščeš lepoto, da znaš poiskati kotičke, kjer vase sprejemaš vonjave svobode… da se preprosto vržeš v sneg in uživaš…
Ne, na frekvencah radijskih valov se nisva spoznali. Ampak, odkar je Tatjana v predstavitvi tvoje zbirke objavila tudi sliko, mi je nek obraz, ki ga v tej zimi videvam na gorenjskem snegu (pri »čajčkih« po »laufanju«) tako simpatično znan. Reši me tistega črvička, ki se vedno sprašuje…
- Imaš morda oranžno bundo?
V vsakem primeru – uživaj…
Danaja
Vonj svobode
Prispeval/a: sonceživljenja dne četrtek, 15. februar 2007 @ 12:17 CET
Pestro pa pestro, ha, ha, otrok v meni noče spati.
Ej, če me prepoznaš, me pocukaj za rokav! Bom vesela! Občutek imam, da sva sorodni duši, pa če se srečava na snegu bo veselje! (ne protestiram, če me omavžaš)
Oranžne bunde pa nimam, ponavadi tečem v vijolični (in če se le da ne po cestah, ampak po naravi). Večkrat obiščem kočo na Podstoržiču, kjer je bila letos lepo urejena sankaška proga. Najlepše je, ko se stemni. Tam ni bojazni, da bi zašel ali srečal kakšnega kosmatinca, pot do koče pa tudi ni predolga. Kadar zmanjkuje časa, pa si izberem naravo v neposredni bližini, to so gozdovi nad Ročevnico, v okolici Vile Bistrica, ….
Bom nekaj dni radovedno gledala okoli sebe, če me kdo pocuka za rokav………, pa kakšen mail pošlji z fotografijo, da ne povabim napačne na pijačo…
Pozdravček in uživaj tudi ti, v zimi, čeprav ne z delfini…. (ej, tisti tvoji delfini mi ne grejo iz glave, plavala bi z njimi)
Darinka
Vonj svobode
Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 15. februar 2007 @ 13:11 CET
Po tvojih poteh pa zaenkrat ne hodim. Pa me je zdaj kar zamikalo… Ne reci dvakrat…
… nikoli ne veš…
Ne smem ti zaželeti sončka - že tako sneg prehitro kopni…
Naj ti bo lepo! In se veselim tvojih novih pesmi.
Danaja