Vonj svobode

sreda, 7. februar 2007 @ 12:30 CET

Okus svežine ustavi moj korak,
čeprav v mrazu mi telo drhti,
svetilke sij prekinem sred noči,
globoko vdihnem rezek, mrzel zrak.

Ležem, v hlad pogrezne se telo,
čutim preproge žametne objem,
kresnic iskrečih luč v njem,
odsevajo slovo v nebo.

Vrhovi gorski čez dolino zro,
je mesec že prižgal luči,
da ptice vidijo v temi,
s pogledom božajo pokrajino.

Spokojen mir …
le z bližnje veje sem ter tja
posipa sladkor se na tla.

Slovenec, brat, zakaj prepir?
Zakaj srce od mesta gre,
v tišini samo luč prižge?

Zakaj ne boža tvoja dlan
kakor svoboda vrh gora,
prešerno, preko vseh meja?

8 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2007020712303563