(nekoliko kruta) DB - zgodba
Kavka Zobozdravka ima zobno ambulanto nedaleč stran od zobne ambulante kojota Svedernota. Je vedno dobrodušna, četudi nekoliko nadležna, in morda za kanček preglasna. Toda otroci jo imajo radi, saj jim zdravi zobe brez nepotrebnih bolečin, in, če se le da, kar brez svedra.
Kojot Svedernot pa ni čisto nič dobrodušen, temveč je, obratno, prav hudoben. Otrokom zelo rad izdira zobke, tudi če so ti še dobri in zdravi. Nadvse uživa v bolečih krikih otrok, ko jim z brenčečim svedrom dolbe po zobeh, ali ko jim s kleščami kar brez narkoze vleče iz dlesni male črnikaste zobke. Prav nič ni obziren do od strahu drhtečih malčkov.
Neko decembrsko soboto dopoldne pa kavka Zobozdravka dobi obisk. V čakalnico kavkine zobne ambulante se eden za drugim pririne sedem škratov - Obedek, Obodek, Obadek, Obredek, Obrobek, Zdrobek in najmlajši nadebudni škratek Zobek. Pa niso tu zaradi bolečih zob, o ne! Tako zdravih zob kot oni nima stoodstotno nihče na svetu, ne otroci, ne odrasli, ne živali. Škratom namreč teknejo le zdrave jedi kot so na primer bučke, brokoli, sadje, paradižnik, robide, borovnice in mlečni zdrob. O kakšnih sladkarijah še slišati nočejo. Pa dosti o tem! Škrati so tu seveda zaradi kojota Svedernota. Nedavno so namreč izvedeli, kako brezčutno se vede ta zlobni zobar do otrok, kar dobrosrčnim škratom niti od daleč ni všeč.
Beseda da besedo, in po posvetu s kavko Zobozdravko škrati že natančno vedo, kako bodo kaznovali zobarja kojota Svedernota.
In tako neko sredo v decembru ob desetih dopoldne vseh sedem škratov odide v Svedernotovo zobno ambulanto.
Mladi škratek Zobek reče kojotu kar se le da nedolžno:
"Boter Svedernot, tule na desni strani dlesni imam čudno bodičast zob. Rad bi vedel, ali bi se ga dalo kako obleči, ker me vedno bode, kadar glodam kaj trdega?"
Kojot Svedernot se radovedno skloni k Zobku. V tistem trenutku se dvanajst škratovskih rok bliskovito oklene okoli Svedernota. Ta se čez deset sekund nenadoma zave, da leži zvezan kot butara na svojem zoboderskem stolu.
Obredek mu začne nemudoma dolbsti z najdebelejšim svedrom v zobe. Zdrobek izdira in drobi kojotove škrbine s kleščami, seveda brez narkoze, kojot Svedernot pa tuli od bolečin. Divje robanti, buta z nogami ob pod in zmerja škrate s prav nespodobnimi besedami. Ti pa ostajajo ob njegovem robantenju ravnodušni kot modro nebo nad Florido.
Ko kojot Svedernot nazadnje ostane brez vseh zob, škratov nenadoma ni več v bližini. Odhiteli so domov, v deželo dobrodušnih škratov.
Avtorica zgodbe: Ljuba Žerovc
|
Kavka Zobozdravka in kojot Svedernot
Prispeval/a: Estella dne sreda, 20. december 2006 @ 19:48 CET
*Estella*
Kavka Zobozdravka in kojot Svedernot
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 20. december 2006 @ 20:34 CET
Hja, zdaj si me pa našla, Estella! No, originalno in čisto samosvojo metodo za razpoznavanje in pravilno zapisovanje obeh malih tiskanih črk d in b sem sicer res razvila, je pa malo, ali pa kar precej, prismuknjena, a morda ravno zaradi tega tako učinkovita.
Opisala ti jo bom, ti pa se potem ravnaj po njej, ali pa tudi ne. Vedi pa, da se ti bodo vsi smejali, oziroma tvojemu bratu in njegovi ženi, če bosta to "metodo" uporabljala! Nad mano so kolegice tudi vihale nosove :)) :)) :)) !
V razredu sem vsako leto imela najmanj 2 - 3 take učence, ki so zamenjevali obe črki med seboj, bodisi pri pisanju, bodisi pri branju, ali pa kar vsakokrat. Pa sem vzela velik papir v velikosti plakata, in v sredino narisala ogromni črki - na levo stran črko d in na desno stran črko b. Obema črkama sem dala imeni: d je bil Dado, b pa je bila Beba. In tako sem pod črko d napisala Dado, pod črko b pa Beba. Levo od Dadota sem narisala še hišo, podnjo pa napisala "dom", desno od Bebe sem narisala veliko zgradbo in jo poimenovala "bolnica". Zraven sem napletla zgodbo, kako Dado pelje Bebo v bolnico, kjer bo rodila baby. To baby sem ji tudi narisala v "buščka". Da bi se Dado še bolj ločil od Bebinega buščka, sem otroke opozorila, da ima Dado debelo zadnjico, Beba pa obilen bušček. Skratka - vse, kar je bilo v zvezi z Dadom, je vsebovalo le črko d, vse, kar je bilo pa v zvezi z Bebo, je pa vsebovalo le črko b. Za še boljšo ponazoritev sem pod vsako ime napisala še pesmico, ki je pri Dadotu vsebovala le črke d in nobenega b, Pri Bebi pa obratno le črke b in nobenega d. Pesmica za Dadota se je glasila takole:
Dado je odličen dady,
deteca se radosti,
dirja, teče v divji zmedi,
na porod da ne zamudi.
Pod Bebo pa sem napisala pesmico:
Beba zibala bo baby,
trebuh njen je kot balon.
Boječe se sprašuje v sebi,
bo baby ona ali on.
Plakat sem nato prilepila na zid nad tablo, da so ga učenci lahko gledali celo leto. Kadarkoli so bili v dvomu glede obeh črk, so pogledali na plakat in ugotovili, ali je črka Dado ali Beba. Enako je bilo med branjem - ko sem opazila, da učenec spet hoče obračati črki, sem mu rekla, naj pogleda na plakat. In potem je vse teklo kot namazano.
Tako z obračanjem in zamenjevanjem teh dveh črk nikoli nisem imela večjega problema, kajti učenci so si vtisnili v zavest predstavo o tem, kako Dado pelje Bebo v bolnico, pri tem pa v predstavi točno "videli", v katero smer je obrnjena Dadova debela zadnjica (proti domu), kam pa Bebin obilni bušček (proti bolnici)- in težave so izpuhtele.
Estella, upam, da sem ti kaj pomagala. To bi me zares zelo veselilo!
Lep večer ti želim in veliko uspeha pri nečaku
Ljuba
Kavka Zobozdravka in kojot Svedernot
Prispeval/a: Estella dne sreda, 20. december 2006 @ 21:32 CET
Bomo metodo sprobal. ... Če se je obnesla pri tvojih učencih, se bo pa čist ziher tud pri nečaku.
Hvala Ljuba ... ti bom poročala o rezultatih! ... Samo mičkeno bo treba počakat...
*Estella*