NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • torek 11-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  • petek 14-avg
  • Potepini

  • sobota 15-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 16-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 17-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • torek 18-avg
  • Torkove igrarije z Društvom šaleških likovnikov

  • petek 21-avg
  • Urbana umetnost ljubljanskih ulic

  • nedelja 23-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 25-avg
  • Torkove igrarije s Plesnim studiem N

  • četrtek 27-avg
  • Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji / 2020
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 29-avg
  • 34. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju

  • ponedeljek 31-avg
  • Leo Ivandič: Po poteh duhovne inteligence

  • torek 01-sep
  • Sončna delavnica

  • sreda 02-sep
  • Športno-zgodovinska Ljubljana z Esadom Babačićem

  • petek 04-sep
  • Handicap turnirji - vsak petek v Biljardnici Kaval

  • nedelja 06-sep
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 07-sep
  • Poletni potapljaški tabor

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    ...kot volja do moči   
    ponedeljek, 2. oktober 2006 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Anthony Giddens - Preobrazba intimnosti

    V zgodovini seksualnosti Foucault napada tisto, čemur pravi hipoteza o potlačitvi, po njej nas v moderni družbi institucije silijo v to, da plačujemo ceno vse večje potlačitve, za ugodja, ki jih ponujajo. Civilizacija pomeni disciplino, iz discipline pa je razviden nadzor notranjih gonov, ki naj bodo notranji, če naj bo učinkovit. Kdo pravi modrost, pravi nadjaz. Podoben pogled sprejme Foucault v zgodnjih spisih, ko sprevidi, da je moderno družbeno življenje notranje povezano z vzponom moči discipliniranja, ki je značilen za zapore in umobolnice, pa tudi za druge organizacije, kot so poslovna podjetja, šole ali bolnišnice.

    Moč discipliniranja naj bi proizvajala krotka telesa, ki bi jih lahko nadzirali in uravnavali v njihovih dejavnostih in ki ne bi mogla spontano delovati, kadar bi si zaželela. Moč pa je v tem primeru lahko tudi orodje za ustvarjanje ugodja in ne le njegovo nasprotje. Seksualnosti ne bi smeli razumeti le kot gon, ki ga morajo družbene sile zatirati, temveč kot posebno zgoščeno transferno točko za razmerja moči, kot nekaj, kar lahko izkoristimo kot žarišče družbenega nadzora prav s tisto energijo, ki jo poraja, ker ima moč.

    V moderni civilizaciji spolnost ni nekaj o čemer bi se molčalo, ravno nasprotno, o njej nenehno razpravljamo in jo raziskujemo. Postala je del velike pridige, ki je zamenjala starodavnejšo tradicijo teološkega pridiganja. Foucault se tako retorično vpraša, ali se je še kakšen drug družbeni red tako vztrajno in poglobljeno ukvarjal s spolnostjo? V sklopu tega vprašanja ga tako v hipotezi o potlačitvi najbolj zanimata 19 stoletje in začetek 20 stoletja, v tem obdobju sta se spolnost in moč namreč prepletali na več očitnih načinov. Spolnost smo razvijali kot skrivnost, ki smo jo morali potem brez konca in kraja razkrivati in se tudi varovati pred njo.

    Lep primer je masturbacija. Izvajale so se cele kampanje, da bi zajezili ta nevarni pojav in jasno pokazale njegove posledice. Vendar so mu posvečali toliko pozornosti, kot da njihov namen ni bil , da bi masturbacijo pregnali; v resnici so hoteli organizirati posameznikov telesni in duševni razvoj. Tako je tudi z številnimi drugimi perverznostmi, ki so jih katalogizirali psihiatri, zdravniki in drugi. Namen ni bil da bi perverznost zatrli, temveč, da bi ji dali analitično, vidno in stalno realnost. Številne tradicionalne kulture in civilizacije so gojile umetnost erotične čutnosti, toda samo moderna zahodna družba je razvila znanost o spolnosti. Po Foucaultevem mnenju se je to zgodilo tako, da se je kopičenju znanja o spolnosti pridružilo načelo spovedi. Spolnost je postala žariščna točka moderne spovednice. Katoliška spovednica je bila vselej sredstvo za uravnavanje spolnega življenja vernikov. Ne le dejanja , temveč tudi misli, sanjarjenja in vse podrobnosti , ki so zadevale spolnost so morale priti na dan, da so jih temeljito preiskali. Meso, katerega dediči smo po krščanski doktrini in ki vključuje tako dušo kot telo, je bilo neposreden vir tistega najznačilnejšega, s čemer se je ukvarjala moderna seksualnost, namreč spolne želje. V poznem 18 stoletju je spoved kot pokora nenadoma postala spoved kot zasliševanje. Spolnost je bila skrivnost, ki so jo ustvarjala tako besedila, ki so jo zanikala, kakor tista, ki so jo slavila.

    Verjeli so, da dostop do te skrivnosti lahko razkrije resnico, se pravi, da je bila spolnost temeljna za režim resnice značilen za modernost. Spolnost je že zaradi ihte s katero jo raziskujemo nekaj skrivnostnega, kar se bo vselej izmikalo neposrednemu opazovanju. Tako kot norost tudi spolnost ni pojav, ki že obstaja in čaka, da ga bomo racionalno analizirali in terapevtsko izboljšali. Erotični užitek postane seksualnost takrat ko ga začnemo raziskovati in ko začnemo ustvarjati besedila, priročnike in raziskave, ki ločijo normalno seksualnost od njenih patoloških sfer. Proučevanje spolnosti in ustvarjanje diskurzov o njej sta v 19. stoletju pripeljali do tega, da so se razvili različni konteksti moči-vednosti: eden med njimi je zadeval ženske. Odkrili so obstoj ženske seksualnosti in jo takoj zatrli., ko so jo začeli zdraviti kot patološki vir histerije. Drugi je imel opraviti z otroki, in sicer z odkritjem, da so otroci spolno dejavni, ki mu je sledilo oznanilo, da je otroška spolnost v nasprotju z naravo. Tretji kontekst je zadeval zakon in družino. Spolnost v zakonu je morala biti odgovorna in samouravnavajoča. Izum seksualnosti je bil del določenih očitnih procesov, ki so delovali pri oblikovanju in utrjevanju modernih družbenih institucij.

    Moderne države in moderne organizacije so odvisne od zelo natančnega nadzora prebivalstva v času in prostoru. Do takega nadzora je prišlo z razvojem politične anatomije človeškega telesa, pri čemer je bil cilj tehnologij upravljanje z telesom, da bi uravnavali, pa tudi optimatizirali telesne zmogljivosti. Anatomska politika pa je eno od žarišč širšega področja biomoči. Najbolj zanimiv se zdi pojav seksualnega aparata , to je pozitivne seksualne ekonomije telesa in užitka. Foucault se je osredotočil ravno na ta aparat kakor se kaže v razmerju do jaza, njegove raziskave pa nam pomagajo osvetliti njegov pogled na vprašanje spolnosti v klasičnem svetu. Grki so hoteli gojiti skrb zase, vendar na način, ki je bil diametralno nasproten razvoju jaza v moderni družbeni ureditvi, ki ga je Foucault v svoji skrajnosti včasih označeval kot kalifornijski kult jaza. Med tema dvema pa je bil znova vpliv krščanstva. V antičnem svetu je bila vsaj v višjem sloju skrb zase vključena v etiko omikanega, estetskega življenja. Za Grke sta bili hrana in pravilna prehrana veliko pomembnejši od spolnosti. Krščanstvo je ta klasični pogled zamenjalo s predstavo o jazu, ki se mu je treba odreči: jaz je nekaj, kar moramo razvozlati in čigar resnico moramo spoznati. V kalifornijskem kultu jaza naj bi odkrivali svoj resnični jaz, da bi ga ločili od tistega, kar bi ga lahko odtujilo ali zatemnilo, in s psihologijo ali psihoanalizo razvozlali njegovo resnico.

    Beseda seksualnost se prvič pojavi v 19 stoletju in sicer v tehničnem žargonu biologije in zoologije, v smislu človeške seksualnosti se prvič pojavi ob obravnavi vprašanja zakaj so ženske izpostavljene različnim boleznim kot moški, kar so razlagali z žensko seksualnostjo. Seksualnost je bila vir zaskrbljenosti in je potrebovala rešitve, pri čemer so bile še posebno nenaravne ženske, ki so hrepenele po spolnosti. Seksualnost je družbeni konstrukt, ki deluje na področjih moči in ne zgolj niz bioloških vzgibov, ki jih zadovoljujemo ali pa tudi ne. Seksualnost je bila v viktorijanskih časih skrivnost, toda znana skrivnost, o kateri so brez konca razpravljali v raznih besedilih, a je bil krog bralcev tovrstnih besedil seveda tisti čas močno omejen. Velik žensk se je recimo poročilo tako rekoč brez kakršnega koli znanja o spolnosti, vedele so le, da gre za neželene potrebe moških, ki jih je treba prenašati. Na videz je viktorijanska obsedenost z spolnostjo dosegla svoj višek v Freudu. Freud je spričo fascinacije z histeričnostjo žensk, prvi imel seksualnost za jedro vsega človeškega doživljanja. V 19 stoletju je pričela zakonska zveza temeljiti tudi na drugih razlogih, ne le na presoji ekonomske koristi. Pojmi romantične ljubezni, ki so najprej zajeli meščanske kroge, so se razširili v večino družbe. Romantično druženje je postalo sinonim za dvorjenje, ljubezenski romani pa so bili prva oblika literature, ki je dosegla ljudske množice. Širjenje idealov romantične ljubezni je bilo dejavnik, s katerim so poskušali zakonsko zvezo osvoboditi širših sorodstvenih vezi in ji dati poseben pomen. Na može in žene se je vse bolj gledalo kot na sodelavce v skupnem čustvenem podjetju.

    Nastal je dom kot posebno okolje, ki se je ločilo od delovnega okolja in ki je vsaj načeloma postalo kraj, kjer so posamezniki lahko pričakovali čustveno podporo in ki je bil v nasprotju z instrumentalnostjo delovnega okolja. Pritiske, da morata zakonca imeti veliko družino, ki so bili tako značilni za vse predmoderne kulture in ki ima pomembne implikacije na spolnost, je nadomestila težnja, da bi omejili velikost družine. Spolnost se je na ta način za množico žensk prvič ločila od neskončnega ciklusa nosečnosti in porodov. Zgodovinsko je bilo tako zmanjšanje velikosti družine pogoj in posledica modernih metod kontracepcije. Učinkovita kontracepcija je pomenila več kot zgolj to, da so ženske lahko učinkoviteje omejevale nosečnost. Skupaj z še nekaterimi dejavniki je prinesla v osebno življenje globoke spremembe. Za ženske in delno v drugačnem smislu tudi za moške je seksualnost postala prilagodljiva in jo je posameznica lahko oblikovala na razne načine, postala je njena potencialna last. Spolnost se je pojavila kot del napredujoče diferenciacije seksa od potreb reprodukcije. Danes smo napredovali že toliko, da je lahko spolnost že povsem avtonomna.

    Do reprodukcije lahko pride brez spolnega odnosa, to pa je dokončna osvoboditev seksualnosti, ki zato lahko postane lastnost posameznikov in njihovih medsebojnih dogovorov. Prvi pogoj za seksualno revolucije zadnjih nekaj desetletij je bil izum plastične seksualnosti, ki ni povezana z funkcijo reprodukcije. Ta seksualna revolucija ima na eni strani temelj v revoluciji ženske spolne avtonomije, na drugi strani pa v razcvetu moške in ženske homoseksualnosti, le ta je začrtala nove temelje za seksualnost veliko prej kot seksualno bolj ortodoksna heteroseksualnost.

    V analizi spolnega razvoja je Foucault z vso pravico trdil, da je diskurz konstitutiven za družbeno realnost, ki jo upodablja. Ko nastane novo besedišče za razumevanje spolnosti, misli in pojmi ter teorije, ki jih izražajo ti pojmi, začnejo pronicati v samo družbeno življenje in ga pomagajo preurejati. Za Foucaulta je ta postopek enosmeren vdor moči-vednosti v družbeno organiziranost. Večja mobilnost, množični mediji in kup drugih dejavnikov je spodrezalo tradicionalne elemente v družbenem življenju, ki so se dolgo upirali modernosti. Jaz postane nekaj kar preoblikuje posebna tehnologija, za katero je značilna odprtost osebne identitete in refleksivnost telesa.

    Za ženske, ki si prizadevajo, da bi se osvobodile prejšnjih spolnih vlog, se še prav posebej intenzivno postavi vprašanje: »Kdo sem?« , podobno velja za homoseksualce, ki nasprotujejo dominantnim heteroseksualnim stereotipom. Gre za vprašanje spolne identitete, a ne zgolj za to, danes je jaz za vsakogar refleksivni projekt, bolj ali manj nenehno izpraševanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, gre za projekt, ki poteka med obiljem reflektivnih virov, kot so terapije in priročniki za samopomoč, televizijski programi in članki v revijah. Iz te perspektive lahko Freudov prispevek k moderni kulturi preinterpretiramo na novo. Freudov pomen ni bil toliko v tem da je najbolj prepričljivo formuliral moderno ukvarjanje z spolnostjo, temveč bolj v tem, da je razkril povezave med spolnostjo in osebno identiteto, ko so bile še povsem neznane in hkrati pokazal, da so te povezave problematične.

    Kar velja za jaz, velja tudi za telo. Dovolj očitno je, da je telo v nekem smislu področje seksualnosti. Podobno kot seksualnost in jaz je, telo danes polno refleksivnosti. Telo smo od nekdaj krasili, razvajali in ga včasih, ko smo se gnali za višjimi ideali, iznakažali ali stradali. S čim lahko pojasnimo današnjo posebno skrb za telesni videz in nadzor, ki se na določene očitne načine razlikuje od prejšnje tradicionalnejše skrbi? Foucault pravi, da so moderne družbe, ki so v specifičnem nasprotju z predmodernimi družbami, odvisne od porajanja biomoči. Telo postane žarišče administrativne moči, postane vidni nosilec osebne identitete in se vse bolj vključuje v posameznikove odločitve o njegovem življenjskem slogu. Na to najbolj vpliva izum shujševalnih kur v njihovem modernem pomenu, ki kot množični pojav ni starejši od nekaj desetletij.

    Shujševalna kura je povezana z vpeljavo znanosti o prehrani kot obliko administrativne moči, vendar položi odgovornost za telesni razvoj in videz v roke lastnika telesa. Tisto, kar posameznik je, postane refleksivno vprašanje izbire prehrane. Danes smo vsi, ki živimo v razvitih deželah, na dieti. Zaradi učinkovitosti globalnega trga, hrane ni le v izobilju, temveč so porabniku vse leto na razpolago najrazličnejša živila. V teh okoliščinah je tisto kar posameznik poje, odločitev za določen življenjski slog, na katerega vpliva in ga oblikuje množica kuharskih knjig, poljudnih medicinskih razprav, vodnikov po prehrani itd. Ali je tedaj čudno, da patologija današnjega časa ni več histerija, temveč so to motnje hranjenja, in da za temi motnjami trpijo večinoma ženske, zlasti mlade. Shujševalna kura povezuje telesni videz, osebno identiteto in seksualnost v kontekst družbenih sprememb, ki jih posameznice poskušajo obvladovati dan za dnem. Shujšana telesa danes ne pričajo o ekstazi, temveč o intenzivnosti te posvetne bitke.

    Kako pojasniti zmanjševanje perverznosti, kako to, da danes tako rekoč povsod prakticiramo, v številnih krogih pa dejavno spodbujamo spolna dejanja, ki smo jih nekoč tako hudo obsojali in so ponekod še danes uradno nezakonita. Seksologi, pa tudi Freud so večinoma omajali moralni prizvok pojma perverznost. Poteze, ki jih ljudje večinoma povezujejo z perverznostjo, je Freud v knjigi Tri razprave o teoriji seksualnosti (1905), pripisal lastnostim seksualnosti, ki še zdaleč niso omejene na majhne skupine nenormalnih ljudi, temveč so splošne lastnosti seksualnosti, ki jih ima vsakdo. »Zdi se, da ni več velikega kopnega normalnosti, ki bi bilo obkroženo z majhnimi otočki nereda. Namesto tega smo zdaj priča gozdom otočkov, velikih in majhnih. Nastajajo nove kategorije in erotične manjšine. Stare so se postopoma razdelile v več novih, posebni okusi, posebna nagnjenja in zmožnosti pa postajajo temelj za vse večjo množico spolnih identitet.« (J. Weeks, Sexuality, 1984) Spolna raznoličnost, ki jo imajo številne skupine še zdaj za perverznost, se je preselila iz zapiskov o zgodovini primerov v vsakdanji družbeni svet. V tem smislu lahko zaton perverznosti razumemo kot delno uspelo bitko za pravico do samoizražanja, ki je bila izbojevana v kontekstu liberalne demokratične države. Ni dvoma, da bi dvomili o takšni interpretaciji, vendar lahko tudi v tem primeru na stvar gledamo drugače.

    Začetno nadomeščanje perverznosti s pluralizmom je del niza sprememb, ki imajo širše temelje in so sestavni del širjenja modernosti. Modernost je povezana z socializacijo naravnega sveta – s progresivnim nadomeščanjem struktur in dogodkov, ki so bili zunanji parametri človeške dejavnosti, z družbeno organiziranimi procesi. Družbeno organizirani sistemi ne vladajo le samemu družbenemu življenju, temveč tudi tistemu, kar je bila prej narava. Reprodukcija je bila nekoč del narave, heteroseksualnost pa je bila neogibno njena žariščna točka. Ko pa je spolnost kot posledica sprememb postala integralni del družbenih razmerij, heteroseksualnost ni več merilo, po katerem bi vse presojali. Za zdaj še nismo prišli do stopnje, na kateri bi heteroseksualnost sprejeli le kot enega izmed okusov, vendar je to ena od neizogibnih implikacij socializacije reprodukcije.

    Anthony Giddens (1938 -) je rojen leta 1938 v Edmontonu (VB). Je eden danes najvplivnejših sociologov, ki z svojim znanjem med drugim pomaga tudi britanski vladi. Na univerzi Hull je študiral psihologijo in sociologijo, v začetku šestdesetih pa je sociologijo študiral tudi na londonski šoli ekonomskih in političnih znanosti. Leta 1976 je doktoriral iz sociologije. V letih 1984 in 1996 je bil član univerze v Cambridgeu, kjer je v letih 1986 -1996 deloval tudi kot profesor sociologije. Leta 1997 je postal direktor londonske šole ekonomskih in političnih znanosti. Danes velja za enega najbolj načitanih socialnih teoretikov. Njegove ideje so bistveno vplivale na današnja sociološka učenja. Razvil je teorijo strukturiranja, ki poskuša razložiti povezavo med individumom in okoliščinami v katerih živi. Na življenje v družbi bi po tem takem morali gledati kot na serijo dejavnosti in praks, ki jih izvajajo ljudje, ki pa hkrati reproducirajo večje institucije. Kot veliki prijatelj Tonya Blaira je močno vplival na današnjo pozicijo laburistične stranke v Veliki Britaniji. Med pomembnejša dela spadajo: The Third Way: The Renewal of Social Democracy; The Third Way and It's Critics; in Runaway World : How Globalization is Reshaping Our Lives.

    Vir: www.zofijini.net

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.zofijini.net
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Ljubezen in spolnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20060906210320684

    No trackback comments for this entry.
    ...kot volja do moči | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,60 seconds