Knjižne novosti in uspešnice, debatne kavarne, založniška akademija, razstava ob 45-letnici Bralne značke, razglasitev nagrajencev, strokovni in šolski knjigosled, prireditve za otroke in mladino, predstavitve založb

Slovesno odprtje 21. knjižnega sejma bo v torek, 29. novembra 2005, ob 18. uri. Prijazno vabljeni!

21. knjižni sejmu, ki ga prirejata Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Cankarjev dom, bo ob predstavitvi knjižnih programov slovenskih založb obiskovalcem tudi letos ponudil raznoliko sejemsko in kulturno-umetniško dogajanje.

DEBATNA KAVARNA
Prvo preddverje
Zanimivi sogovorniki in aktualne teme, povezane s knjigami, ustvarjanjem, branjem, družbenimi pojavi, življenjskimi nazori in še čem.

PIL-ovi avtorji in leposlovje v PIL (Založba Mladinska knjiga)
PIL-ovi avtorji bodo podrobno predstavili posamezna področja leposlovja v mladinski reviji PIL, kot so zgodbe, strip in poezija.

Kako krotiti mularijo (Modrijan založba)
Kakšne vzvode imajo slovenski učitelji za uveljavljanje discipline v razredu? Se problemu nameni dovolj pozornosti? Je z otroki danes večji križ kot nekoč?

Ponatisi (Cankarjeva založba)
Način, izbor, predstavitev in cena knjig, ki se ponatiskujejo. Ali so zahtevnejše knjige »hendikipirane« zaradi tega, ker niso privlačne za množične ponatise, in ali se prepad med »long sellerji« in »best sellerji« poglablja.

Uporaba neposrednega trženja kot metoda prodaje knjig (Založba Mladinska knjiga)
O vplivu neposrednega trženja na prodajo knjig.

Literarne migracije (Založba Tuma)
Kako literarno ustvarjati v priseljenem okolju? Zakaj sploh ustvarjati? Kje tičijo največje težave?

Vrnitev ruske knjige v Slovenijo: problemi promocije in distribucije (Rosinvest)
Spremembe na knjižnem trgu v Rusiji v zadnjem desetletju. Ali v Sloveniji obstaja zanimanje za ruske knjige ter kje in kako jih lahko pri nas dobimo?

Od zedinjene do samostojne Slovenije (Založba Mladinska knjiga)
V pogovoru z uglednimi slovenskimi novinarji se bomo dotaknili vseh ključnih trenutkov v slovenski zgodovini zadnjih 150 let.

Mračna plat pisateljske duše (Založba Tuma)
Zanima nas, koliko so manična depresija, shizofrenija, poskusi samomorov ... tabuizirane teme v slovenski literaturi. Ali lahko literatura omogoči drugačen pogled na tovrstno problematiko?

Prenova gimnazij (Zavod RS za šolstvo)
Kako odpreti gimnazijska vrata za širšo paleto prijemov, strategij, oblik in metod dela; predstavitev evropskih oddelkov, ki posegajo tudi v nekatere ustaljene organizacijske okvire.

Priporočilni seznami Bralne značke: da ali ne? (Revija Otrok in knjiga)
Kakšna so vprašanja o priporočilih za prostočasno branje danes in kako si nanje odgovarjamo?

Vzhodno od vzhoda (Študentska založba)
Tako kot se spreminjajo meje, se spreminjajo tudi naše predstave o Evropi, Vzhodni Evropi, morebiti celo novi Evropi. Kako se vse to zrcali v poznavanju in sprejemanju literature, ki prihaja iz novih evropskih prostorov?

Pravljičarstvo (Založba Studia Humanitatis)

Skandinavska otroška literatura (Veleposlaništva Finske, Norveške in Švedske v Ljubljani)
Gosti: eden najuspešnejših finskih pisateljev otroške literature, Mauri Kunnas, norveški astrofizik in pisec lahko razumljivih znanstvenih knjig za otroke in mladino, Eirik Newth, ter švedska pisateljica Eva Susso,

Imenovanje in nujnost – queer literatura med angažmajem, tržno nišo in getoizacijo (Center za slovensko književnost)
Imenovanje določene pisave za queer literaturo, torej literaturo, ki je zaznamovana s kategorijo spola, izhaja iz družbene nujnosti, angažmaja. Vendar se zdi, da ima nemalokrat ravno nasproten učinek.

Pesniki med glasbeniki (Založba Didakta)
Poseben poudarek bo na opusu Boba Dylana, po mnenju mnogih prvega in najkakovostnejšega literata med glasbeniki, katerega avtobiografija je letos izšla v slovenskem jeziku.

Knjige kot statusni simbol (Založba Vale-Novak)
Ali kupujemo in beremo knjige tudi zato, ker to sodi k naši skrbi za status (prosto po Alainu de Bottonu), ali pa so knjige kot »sveti« objekti, izvzete iz nečimrne skrbi za status?

Mrožek z dvojnimi očali (Založba Drava)
Pogovor o dvojezičnih izdajah mladinske literature

Irak po Iraku (Cankarjeva založba)
Andrej Morovič se je z lastnim kombijem odpravil v Irak nekaj tednov pred ameriškim napadom. Ena najbolj radikalnih popotnih izkušenj zadnjega časa je porodila knjigo Tisoč in ena moč.

Ali prepoznamo belgijske pisatelje? (Založba Modrijan)
Kaj pride slovenskemu bralcu na misel, kadar je govor o belgijskih književnikih? Ali o belgijski književnosti v francoskem jeziku?

Učbeniški skladi: uporabni ali škodljivi? (Založba Rokus)
Kako uskladiti interese Ministrstva za šolstvo z interesi založnikov in kaj je najbolje za učence.

Slovar: ogledalo trenutka, rezultat procesa (nastanek in uporaba) (DZS)
Proces izdelave slovarjev (postopek, gradiva in orodja); uporaba slovarjev kot cilj slovaropisnega procesa ali kot dejavnost uporabnika.

Miti (Založba Mladinska knjiga)
Osrednja tema pogovora bo aktualnost mita ter njegova vloga in mesto v sodobni družbi.

Film in Jezus Kristus (Župnijski zavod Dravlje)
Na relaciji od besede k filmski upodobitvi lahko govorimo o prevodu, prenosu ali pa ponaredbi oz. izdaji zapisanega sporočila.

“Božanska komedija” za vse čase (Celjska Mohorjeva družba)
Kar 170 let prevajanja Danteja v slovenščino, od S. Vraza do A. Capudra. Kakšno je Dantejevo mesto v svetovni književnosti, kako ga Slovenci sprejemamo danes, ko smo dobili prenovljeno prepesnitev vseh treh delov Božanske komedije z izčrpno spremno besedo.

Vloga in percepcija žensk v sodobnem kulturnem prostoru (Založba Didakta)
Vpliva množične kulture ne smemo spregledati pri razmišljanju o ženski emancipaciji, poudarja pa ključno vlogo podob, simbolov, pripovedi, zgodb, kar je 'popularna mitologija' določenega prostora in časa.

Cross-over literatura (Založba Miš in Cankarjeva založba)
Literatura za »mlade odrasle«. Ali jo v Sloveniji imamo?

Mitološko izročilo Slovencev (Študentska založba)
Pogovor z dr. Zmagom Šmitkom, etnologom in odličnim poznavalcem ter raziskovalcem mitologije pri Slovencih.

Naravoslovna pismenost (Modrijan založba)
Poznavanje naravoslovja je v sodobni družbi del splošne kulture. Zato danes biti kulturen, ne pomeni le primernega obnašanja in razgledanosti na področju "kulture", temveč tudi primernega odnosa in ravnanja v globaliziranem svetu ekoloških problemov in potrošniških pasti.

O igralki in pisanju za gledališče (Založba Miš)
Ob izidu prvenca Saše Pavček razgovor o razmerju med igralskim poklicem in ustvarjanjem dramatike.

Literarna diaspora (Založba Meander)
Ustvarjanje literature na tujem; kako preživeti in uspeti.

ZALOŽNIŠKA AKADEMIJA
Dvorana E3

Že petič zapovrstjo na Knjižnem sejmu predavanja in izmenjava izkušenj za strokovno javnost; predavali bodo domači in tuji strokovnjaki.

Robert Baensch, ZDA: Knjižno založništvo v času globalizacije
V zadnjih tridesetih letih je, podobno kot druga medijska industrija, tudi knjižno založništvo vstopilo v intenzivno globalizacijo. Pomemben del sodobnega knjižnega založništva obvladujejo nadnacionalne korporacije. Kako lahko te najučinkoviteje poslujejo v kulturno in ekonomsko različnih okoljih? Kako v takih razmerah kreirati programe založb?

Aleksandar Drakulić, Beograd: Srbski trg knjig danes
Za srbski trg knjig je značilno, da je večina starih, državnih založniških hiš propadla, pojavile so se številne nove, ki so uspele razviti relativno živahno založniško dejavnost. Kako je organizirana knjigarniška mreža? Ali odsotnost države pomoči razvoj založništva zavira ali pa so ravno nasprotno zaradi tega založniki bolj prožni in hitrejši pri prilagajanju zahtevam trga?

Miha Kovač, Slovenija: Knjiga v Sloveniji in Evropski uniji
Miha Kovač bo predstavil podatke o branju, nakupih knjig in knjižničnih izposojah v državah starih članicah EU, te podatke bo primerjal s podatki o kompetitivnosti posameznih držav in z rezultati raziskav, ki merijo uspešnost izobraževalnih sistemov v teh državah. Slovenija ima visoko stopnjo razširjenosti knjige, na lestvicah kompetitivnosti pa vztrajno leze navzdol; zakaj je tako.

Založništvo v Avstro-Ogrski
Zoran Velagić, Hrvaška: Tiskarji in založniki hrvaških knjig v zgodnjem novem veku
Dr. Zoran Velagić bo v predavanju analiziral vzroke, zaradi katerih se na Hrvaškem v zgodnjem novem veku ni razvila resna tiskarska in založniška industrija. To je dolgoročno destimulativno vplivale na razvoj pismenosti, hkrati pa pomembno upočasnilo proces standardizacije jezika.
Anja Dular, Slovenija: Joannes Thomas de Trattner/Janez Tomaž Trattner (1717–1798)
Ena vodilnih osebnosti dunajskega družbenega in družabnega življenja v drugi polovici 18. stoletja je bil Joannes Thomas de Trattner, lastnik tiskarne in knjigarne v središču mesta. Ob njem srečamo najvidnejše umetnike, npr. skladatelja Amadeusa Mozarta in tudi osebe s političnega življenja, saj so mu bili blizu najvišji predstavniki avstrijskega dvora.

Olav Stokkmo, IFFRO: Zakaj potrebujemo organizacije za kolektivno zaščito avtorskih pravic? Razlogi za ustanavljanje RRO in IFRRO
Delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s kolektivnim varstvom avtorskih pravic in razloge, zaradi katerih so nastale, ter izzivi, ki jih pred takšne organizacije postavlja razvoj novih tehnologij in novi pojavi piratskega izkoriščanja avtorskopravno zaščitenih del.

Željko Žarak: Hrvaško založništvo v regionalnem kontekstu
Analiza sprememb, ki so se v hrvaškem založništvu in knjigotrštvu zgodile v zadnjem letu dni. Časopisno izdajanje knjig, propadanje knjigarn in polarizacija med založniki so pomembno pretresli in zaustavili hrvaško založniško industrijo, še dodatno težavo pomeni dejstvo, da je raziskava med hrvaškimi založniki pokazala, da imajo diametralno nasprotne poglede na izhod iz krize.

Eirin Hagen, Norveška: Trženje avtorskih pravic na globalnih knjižnih trgih
Promocija norveške literature v svetu je nekaj, za kar ne skrbijo samo založbe in država, ampak temu precej pozornosti nameni tudi domača javnost. Kako uspešni so pri tem Norvežani, kaže dejstvo, da se je število prevodov v tuje jezike povečalo s pet leta 1980 na letošnjih 160. Eirin Hagen nam ne bo predstavila le načinov, s katerimi to dosegajo, ampak tudi širše družbeno vzdušje, ki omogoča takšne podvige.

DELAVNICA ZA STROKOVNO JAVNOST

Robert A. Baensch: Vodenje založniških procesov v mednarodnem okolju
Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo je naš knjižni trg postal neprimerno bolj odprt za tuje založnike, hkrati pa vse več slovenskih založnikov svoje poslovne priložnosti vidi v jugovzhodni Evropi. Kako voditi ustrezno kadrovsko politiko? Na kakšen način poslovati v kulturno in ekonomsko različnih okoljih? Kako nadzorovati stroške v založbi, ki posluje v več različnih državah? Kakšna organizacijska struktura je v takih založbah najprimernejša?
V sodelovanju z veleposlaništvom ZDA v Ljubljani.

Razstava
45 LET BRALNE ZNAČKE
Preddverje Linhartove dvorane

Pred 45 leti, 22. maja 1961, so na Prevaljah podelili Prežihove bralne značke prvim 119 bralcem. Pobudnika tega gibanja sta bila Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan. Letos, v 45. letu obstoja, ima bralna značka 140.000 bralcev in okrog 5.000 mentorjev.
Posebna razstava na 21. knjižnem sejmu je namenjena temu uspešnemu gibanju, ki je mnogim šolarjem pokazalo pravo pot do knjige.
Razstavo je zasnoval prof. Jože Zupan, ki spremlja razvoj bralne značke od nastanka do danes, bil je tudi predsednik Odbora bralne značke.
V štirinajstih vitrinah bo s številnimi dokumenti in drugimi eksponati prikazan razvoj bralne značke od ustanovitve do danes. Predstavljene bodo vse osebnosti, ki so v teh letih delovale pri gibanju in ga iz skromnih začetkov popeljale do današnje odličnosti, ko se lahko pohvali tudi s prodorom v zamejstvo.
Vseh bralnih značk je bilo doslej enainštirideset in zagotovo bo posebno zanimiva tudi vitrina, kjer si bo mogoče ogledati prav vse, zbrane iz različnih virov.
S številnih fotografijah bomo na razstavi lahko spremljali razvoj in rast Bralne značke. Pomemben člen v njenem razvoju so mladinski avtorji, ki so se vselej radi udeleževali različnih prireditev. Žal nekaterih danes ni več med nami, zato bo razstava dokumentirala njihovo delo in prispevek za Bralno značko.
Obsežna zbirka dokumentov, publikacij, plakatov, vabil in drugega dokumentarnega gradiva bo zaokrožila razstavo, ki bo zagotovo prispevala k nadaljnjemu razvoju tega edinstvenega bralnega gibanja.
Ob razstavi bo, tako kot vedno, izšel tudi poseben katalog z uvodnim člankom o razvoju Bralne značke in seznamom eksponatov, ki ju je prispeval avtor razstave prof. Jože Zupan.

STROKOVNI KNJIGOSLED
Po dobri lanski izkušnji bodo založniki letos drugič povabili medse knjižnjičarje, knjigarje, učitelje, mentorje, pisatelje, prevajalce in druge predstavnike strokovne javnosti, da si Knjižni sejem ogledajo še pred uradnim odprtjem, torej v torek, 29. novembra, in se udeležijo prireditev strokovnega dne.

Spored strokovnega dne:
Slavnostna akademija ob 45-letnici Bralne značke

Andrine Pollen, NURLA: Skandinavski knjižni trg in bralna kultura
Predavanje v okviru Založniške akademije

Odprtje razstave 45 let Bralne značke

Slovesno odprtje sejma

Predstavitve in pogovori z založniki in knjigotržci na razstavnih prostorih

ŠOLSKI KNJIGOSLED
Upravni odbor knjižnega sejma in Cankarjev dom bosta tudi letos posebno pozornost namenila mladim obiskovalcem sejma. Udeležence Šolskega knjigosleda bomo sprejeli in vodili po razstavnih prostorih od založbe do založbe v organiziranih skupinah po naprej pripravljenem urniku obiskov založb. Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri GZS bo mladim bralcem tudi letos razdelilo 3000 čekov za branje v vrednosti po 500 tolarjev, s katerimi bodo na sejmu lahko doplačali izbrane knjige.
»Knjigosledci« si bodo ogled sejma lahko popestrili z obiskom katere od prireditev v dvoranah, ki jih je zanje tudi letos pripravil Kulturnovzgojni in humanistični program Cankarjevega doma.
Letos bodo na svoj račun prišli otroci od 4. leta, učenci in tudi dijaki, ki si bodo lahko ogledali naslednje predstave:

Mojca Osojnik: To je Ernest
Za otroke od 4. do 10. leta

Gremo skupaj z Romano Krajnčan, junaki Plesnega kluba Miki in šoferjem Poldetom
Za otroke od 4. do 10. leta

Kviz s Pavletom Ravnohribom
Za učence od 4. do 6. razreda

Cirkus Butale
Za učence od 5. do 9. razreda

Čarobne besede
Za učence od 7. do 9. razreda

Katalena za vas ... in mesto
Za učence višje stopnje in dijake

Čompasta poezija
Za dijake

NAGRADE NA 21. KNJIŽNEM SEJMU
Podelitev na slovesnem odprtju sejma v torek, 29. novembra, ob 18. uri v Linhartovi dvorani
Schwentnerjeva nagrada
Nagrado podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter kot priznanje za delo na področju razvijanja bralne kulture v Sloveniji ter med Slovenci izven meja domovine.
Nagrada je plastika akademskega kiparja Mirsada Begića.
Nagrada za najlepšo slovensko knjigo
Nagrado podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS kot priznanje za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige in spodbudo za nenehno skrb založb za dvigovanje te ravni.

Združenje nagrado podeli v petih kategorijah:
(a) književnost (domača in prevedena proza, poezija, dramatika, esejistika)
(b) knjige za otroke in mladino
(c) znanstvene knjige, učbeniki
(d) stvarna literatura (leksikoni, priročniki, slovarji)
(e) umetniške monografije in foto-monografije, bibliofilske izdaje.
Nagrada je plastika Janeza Boljke za oblikovalca oz. za skupino oblikovalcev ter listina (plaketa oziroma diploma) za oblikovalca oziroma skupino oblikovalcev nagrajenega dela in za založbo v vsaki od petih kategorij.
Nagrada za najboljši literarni prvenec
Nagrado podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS kot priznanje za najboljše prvo izdano leposlovno delo posameznega avtorja.
Za nagrado za najboljši prvenec se lahko potegujejo vsa izvirna leposlovna dela v slovenskem jeziku, ki so izšla v obdobju med dvema knjižnima sejmoma in so prvo natisnjeno leposlovno delo posameznega slovenskega ustvarjalca ne glede na založbo oziroma založnika, pri katerem je delo izšlo.
Nagrajenca izbere neodvisna tričlanska žirija, ki jo na pobudo in predlog Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije imenuje Društvo slovenskih pisateljev.
Nagrajenec prejme denarno nagrado in posebno priznanje – plaketo Knjižnega sejma.
Nagrada Krilati lev
Nagrado podeljuje Strokovno združenje grafičarjev Slovenije pri GZS kot priznanje in spodbudo za doseganje najvišje kakovostne ravni izdelave knjige v posameznem letu. Krilati lev je priznanje za dosežene rezultate dela, znanja, strokovne tehnične in tehnološke sposobnosti ter izkušenj proizvajalcev pri izdelavi dobre knjige, obenem pa tudi spodbuda za dvig splošne ravni kakovosti grafične proizvodnje doma in na svetovnem trgu.
Nagrada za mladega prevajalca
Nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev kot priznanje za uveljavitev panoge in posameznega prevajalca. Med mladimi in mlajšimi naj bi priznanje obudilo večje zanimanje za prevajalsko delo, poudarilo nadarjenost, sposobnost in trdo dela za kakovostno izstopajoče prevode.

Med vsemi bralci, ki bodo do 1.12 na soncna@pozitivke.net pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, kateri knjižnji sejem po vrsti se dogaja, bomo izžrebali 6 nagradnih vstopnic za obisk sejma.