|
||||||
|
|||||||
Knjižne novosti in uspešnice, debatne kavarne, založniška akademija,
razstava ob 45-letnici Bralne značke, razglasitev nagrajencev, strokovni in
šolski knjigosled, prireditve za otroke in mladino, predstavitve založb
Slovesno odprtje 21. knjižnega sejma bo v torek, 29. novembra 2005, ob 18. uri. Prijazno vabljeni!
21. knjižni sejmu, ki ga prirejata Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Cankarjev dom, bo ob predstavitvi knjižnih programov slovenskih založb obiskovalcem tudi letos ponudil raznoliko sejemsko in kulturno-umetniško dogajanje.
DEBATNA KAVARNA
Prvo preddverje
Zanimivi sogovorniki in aktualne teme, povezane s knjigami, ustvarjanjem,
branjem, družbenimi pojavi, življenjskimi nazori in še čem.
PIL-ovi avtorji in leposlovje v PIL (Založba Mladinska knjiga)
PIL-ovi avtorji bodo podrobno predstavili posamezna področja leposlovja v mladinski
reviji PIL, kot so zgodbe, strip in poezija.
Kako krotiti mularijo (Modrijan založba)
Kakšne vzvode imajo slovenski učitelji za uveljavljanje discipline v razredu?
Se problemu nameni dovolj pozornosti? Je z otroki danes večji križ kot nekoč?
Ponatisi (Cankarjeva založba)
Način, izbor, predstavitev in cena knjig, ki se ponatiskujejo. Ali so zahtevnejše
knjige »hendikipirane« zaradi tega, ker niso privlačne za množične ponatise,
in ali se prepad med »long sellerji« in »best sellerji« poglablja.
Uporaba neposrednega trženja kot metoda prodaje knjig (Založba Mladinska
knjiga)
O vplivu neposrednega trženja na prodajo knjig.
Literarne migracije (Založba Tuma)
Kako literarno ustvarjati v priseljenem okolju? Zakaj sploh ustvarjati? Kje
tičijo največje težave?
Vrnitev ruske knjige v Slovenijo: problemi promocije in distribucije (Rosinvest)
Spremembe na knjižnem trgu v Rusiji v zadnjem desetletju. Ali v Sloveniji obstaja
zanimanje za ruske knjige ter kje in kako jih lahko pri nas dobimo?
Od zedinjene do samostojne Slovenije (Založba Mladinska knjiga)
V pogovoru z uglednimi slovenskimi novinarji se bomo dotaknili vseh ključnih
trenutkov v slovenski zgodovini zadnjih 150 let.
Mračna plat pisateljske duše (Založba Tuma)
Zanima nas, koliko so manična depresija, shizofrenija, poskusi samomorov ...
tabuizirane teme v slovenski literaturi. Ali lahko literatura omogoči drugačen
pogled na tovrstno problematiko?
Prenova gimnazij (Zavod RS za šolstvo)
Kako odpreti gimnazijska vrata za širšo paleto prijemov, strategij, oblik in
metod dela; predstavitev evropskih oddelkov, ki posegajo tudi v nekatere ustaljene
organizacijske okvire.
Priporočilni seznami Bralne značke: da ali ne? (Revija Otrok in knjiga)
Kakšna so vprašanja o priporočilih za prostočasno branje danes in kako si nanje
odgovarjamo?
Vzhodno od vzhoda (Študentska založba)
Tako kot se spreminjajo meje, se spreminjajo tudi naše predstave o Evropi, Vzhodni
Evropi, morebiti celo novi Evropi. Kako se vse to zrcali v poznavanju in sprejemanju
literature, ki prihaja iz novih evropskih prostorov?
Pravljičarstvo (Založba Studia Humanitatis)
Skandinavska otroška literatura (Veleposlaništva Finske, Norveške in Švedske
v Ljubljani)
Gosti: eden najuspešnejših finskih pisateljev otroške literature, Mauri Kunnas,
norveški astrofizik in pisec lahko razumljivih znanstvenih knjig za otroke in
mladino, Eirik Newth, ter švedska pisateljica Eva Susso,
Imenovanje in nujnost – queer literatura med angažmajem, tržno nišo in getoizacijo
(Center za slovensko književnost)
Imenovanje določene pisave za queer literaturo, torej literaturo, ki je zaznamovana
s kategorijo spola, izhaja iz družbene nujnosti, angažmaja. Vendar se zdi, da
ima nemalokrat ravno nasproten učinek.
Pesniki med glasbeniki (Založba Didakta)
Poseben poudarek bo na opusu Boba Dylana, po mnenju mnogih prvega in najkakovostnejšega
literata med glasbeniki, katerega avtobiografija je letos izšla v slovenskem
jeziku.
Knjige kot statusni simbol (Založba Vale-Novak)
Ali kupujemo in beremo knjige tudi zato, ker to sodi k naši skrbi za status
(prosto po Alainu de Bottonu), ali pa so knjige kot »sveti« objekti, izvzete
iz nečimrne skrbi za status?
Mrožek z dvojnimi očali (Založba Drava)
Pogovor o dvojezičnih izdajah mladinske literature
Irak po Iraku (Cankarjeva založba)
Andrej Morovič se je z lastnim kombijem odpravil v Irak nekaj tednov pred ameriškim
napadom. Ena najbolj radikalnih popotnih izkušenj zadnjega časa je porodila
knjigo Tisoč in ena moč.
Ali prepoznamo belgijske pisatelje? (Založba Modrijan)
Kaj pride slovenskemu bralcu na misel, kadar je govor o belgijskih književnikih?
Ali o belgijski književnosti v francoskem jeziku?
Učbeniški skladi: uporabni ali škodljivi? (Založba Rokus)
Kako uskladiti interese Ministrstva za šolstvo z interesi založnikov in kaj
je najbolje za učence.
Slovar: ogledalo trenutka, rezultat procesa (nastanek in uporaba) (DZS)
Proces izdelave slovarjev (postopek, gradiva in orodja); uporaba slovarjev kot
cilj slovaropisnega procesa ali kot dejavnost uporabnika.
Miti (Založba Mladinska knjiga)
Osrednja tema pogovora bo aktualnost mita ter njegova vloga in mesto v sodobni
družbi.
Film in Jezus Kristus (Župnijski zavod Dravlje)
Na relaciji od besede k filmski upodobitvi lahko govorimo o prevodu, prenosu
ali pa ponaredbi oz. izdaji zapisanega sporočila.
“Božanska komedija” za vse čase (Celjska Mohorjeva družba)
Kar 170 let prevajanja Danteja v slovenščino, od S. Vraza do A. Capudra. Kakšno
je Dantejevo mesto v svetovni književnosti, kako ga Slovenci sprejemamo danes,
ko smo dobili prenovljeno prepesnitev vseh treh delov Božanske komedije z izčrpno
spremno besedo.
Vloga in percepcija žensk v sodobnem kulturnem prostoru (Založba Didakta)
Vpliva množične kulture ne smemo spregledati pri razmišljanju o ženski emancipaciji,
poudarja pa ključno vlogo podob, simbolov, pripovedi, zgodb, kar je 'popularna
mitologija' določenega prostora in časa.
Cross-over literatura (Založba Miš in Cankarjeva založba)
Literatura za »mlade odrasle«. Ali jo v Sloveniji imamo?
Mitološko izročilo Slovencev (Študentska založba)
Pogovor z dr. Zmagom Šmitkom, etnologom in odličnim poznavalcem ter raziskovalcem
mitologije pri Slovencih.
Naravoslovna pismenost (Modrijan založba)
Poznavanje naravoslovja je v sodobni družbi del splošne kulture. Zato danes
biti kulturen, ne pomeni le primernega obnašanja in razgledanosti na področju
"kulture", temveč tudi primernega odnosa in ravnanja v globaliziranem
svetu ekoloških problemov in potrošniških pasti.
O igralki in pisanju za gledališče (Založba Miš)
Ob izidu prvenca Saše Pavček razgovor o razmerju med igralskim poklicem in ustvarjanjem
dramatike.
Literarna diaspora (Založba Meander)
Ustvarjanje literature na tujem; kako preživeti in uspeti.
ZALOŽNIŠKA AKADEMIJA
Dvorana E3
Že petič zapovrstjo na Knjižnem sejmu predavanja in izmenjava izkušenj za strokovno javnost; predavali bodo domači in tuji strokovnjaki.
Robert Baensch, ZDA: Knjižno založništvo v času globalizacije
V zadnjih tridesetih letih je, podobno kot druga medijska industrija, tudi knjižno
založništvo vstopilo v intenzivno globalizacijo. Pomemben del sodobnega knjižnega
založništva obvladujejo nadnacionalne korporacije. Kako lahko te najučinkoviteje
poslujejo v kulturno in ekonomsko različnih okoljih? Kako v takih razmerah kreirati
programe založb?
Aleksandar Drakulić, Beograd: Srbski trg knjig danes
Za srbski trg knjig je značilno, da je večina starih, državnih založniških hiš
propadla, pojavile so se številne nove, ki so uspele razviti relativno živahno
založniško dejavnost. Kako je organizirana knjigarniška mreža? Ali odsotnost
države pomoči razvoj založništva zavira ali pa so ravno nasprotno zaradi tega
založniki bolj prožni in hitrejši pri prilagajanju zahtevam trga?
Miha Kovač, Slovenija: Knjiga v Sloveniji in Evropski uniji
Miha Kovač bo predstavil podatke o branju, nakupih knjig in knjižničnih izposojah
v državah starih članicah EU, te podatke bo primerjal s podatki o kompetitivnosti
posameznih držav in z rezultati raziskav, ki merijo uspešnost izobraževalnih
sistemov v teh državah. Slovenija ima visoko stopnjo razširjenosti knjige, na
lestvicah kompetitivnosti pa vztrajno leze navzdol; zakaj je tako.
Založništvo v Avstro-Ogrski
Zoran Velagić, Hrvaška: Tiskarji in založniki hrvaških knjig v zgodnjem novem
veku
Dr. Zoran Velagić bo v predavanju analiziral vzroke, zaradi katerih se na Hrvaškem
v zgodnjem novem veku ni razvila resna tiskarska in založniška industrija. To
je dolgoročno destimulativno vplivale na razvoj pismenosti, hkrati pa pomembno
upočasnilo proces standardizacije jezika.
Anja Dular, Slovenija: Joannes Thomas de Trattner/Janez Tomaž Trattner (1717–1798)
Ena vodilnih osebnosti dunajskega družbenega in družabnega življenja v drugi
polovici 18. stoletja je bil Joannes Thomas de Trattner, lastnik tiskarne in
knjigarne v središču mesta. Ob njem srečamo najvidnejše umetnike, npr. skladatelja
Amadeusa Mozarta in tudi osebe s političnega življenja, saj so mu bili blizu
najvišji predstavniki avstrijskega dvora.
Olav Stokkmo, IFFRO: Zakaj potrebujemo organizacije za kolektivno zaščito
avtorskih pravic? Razlogi za ustanavljanje RRO in IFRRO
Delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s kolektivnim varstvom avtorskih pravic
in razloge, zaradi katerih so nastale, ter izzivi, ki jih pred takšne organizacije
postavlja razvoj novih tehnologij in novi pojavi piratskega izkoriščanja avtorskopravno
zaščitenih del.
Željko Žarak: Hrvaško založništvo v regionalnem kontekstu
Analiza sprememb, ki so se v hrvaškem založništvu in knjigotrštvu zgodile v
zadnjem letu dni. Časopisno izdajanje knjig, propadanje knjigarn in polarizacija
med založniki so pomembno pretresli in zaustavili hrvaško založniško industrijo,
še dodatno težavo pomeni dejstvo, da je raziskava med hrvaškimi založniki pokazala,
da imajo diametralno nasprotne poglede na izhod iz krize.
Eirin Hagen, Norveška: Trženje avtorskih pravic na globalnih knjižnih trgih
Promocija norveške literature v svetu je nekaj, za kar ne skrbijo samo založbe
in država, ampak temu precej pozornosti nameni tudi domača javnost. Kako uspešni
so pri tem Norvežani, kaže dejstvo, da se je število prevodov v tuje jezike
povečalo s pet leta 1980 na letošnjih 160. Eirin Hagen nam ne bo predstavila
le načinov, s katerimi to dosegajo, ampak tudi širše družbeno vzdušje, ki omogoča
takšne podvige.
DELAVNICA ZA STROKOVNO JAVNOST
Robert A. Baensch: Vodenje založniških procesov v mednarodnem okolju
Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo je naš knjižni trg postal neprimerno bolj
odprt za tuje založnike, hkrati pa vse več slovenskih založnikov svoje poslovne
priložnosti vidi v jugovzhodni Evropi. Kako voditi ustrezno kadrovsko politiko?
Na kakšen način poslovati v kulturno in ekonomsko različnih okoljih? Kako nadzorovati
stroške v založbi, ki posluje v več različnih državah? Kakšna organizacijska
struktura je v takih založbah najprimernejša?
V sodelovanju z veleposlaništvom ZDA v Ljubljani.
Razstava
45 LET BRALNE ZNAČKE
Preddverje Linhartove dvorane
Pred 45 leti, 22. maja 1961, so na Prevaljah podelili Prežihove bralne značke
prvim 119 bralcem. Pobudnika tega gibanja sta bila Stanko Kotnik in Leopold
Suhodolčan. Letos, v 45. letu obstoja, ima bralna značka 140.000 bralcev in
okrog 5.000 mentorjev.
Posebna razstava na 21. knjižnem sejmu je namenjena temu uspešnemu gibanju,
ki je mnogim šolarjem pokazalo pravo pot do knjige.
Razstavo je zasnoval prof. Jože Zupan, ki spremlja razvoj bralne značke od nastanka
do danes, bil je tudi predsednik Odbora bralne značke.
V štirinajstih vitrinah bo s številnimi dokumenti in drugimi eksponati prikazan
razvoj bralne značke od ustanovitve do danes. Predstavljene bodo vse osebnosti,
ki so v teh letih delovale pri gibanju in ga iz skromnih začetkov popeljale
do današnje odličnosti, ko se lahko pohvali tudi s prodorom v zamejstvo.
Vseh bralnih značk je bilo doslej enainštirideset in zagotovo bo posebno zanimiva
tudi vitrina, kjer si bo mogoče ogledati prav vse, zbrane iz različnih virov.
S številnih fotografijah bomo na razstavi lahko spremljali razvoj in rast Bralne
značke. Pomemben člen v njenem razvoju so mladinski avtorji, ki so se vselej
radi udeleževali različnih prireditev. Žal nekaterih danes ni več med nami,
zato bo razstava dokumentirala njihovo delo in prispevek za Bralno značko.
Obsežna zbirka dokumentov, publikacij, plakatov, vabil in drugega dokumentarnega
gradiva bo zaokrožila razstavo, ki bo zagotovo prispevala k nadaljnjemu razvoju
tega edinstvenega bralnega gibanja.
Ob razstavi bo, tako kot vedno, izšel tudi poseben katalog z uvodnim člankom
o razvoju Bralne značke in seznamom eksponatov, ki ju je prispeval avtor razstave
prof. Jože Zupan.
STROKOVNI KNJIGOSLED
Po dobri lanski izkušnji bodo založniki letos drugič povabili medse knjižnjičarje,
knjigarje, učitelje, mentorje, pisatelje, prevajalce in druge predstavnike strokovne
javnosti, da si Knjižni sejem ogledajo še pred uradnim odprtjem, torej v torek,
29. novembra, in se udeležijo prireditev strokovnega dne.
Spored strokovnega dne:
Slavnostna akademija ob 45-letnici Bralne značke
Andrine Pollen, NURLA: Skandinavski knjižni trg in bralna kultura
Predavanje v okviru Založniške akademije
Odprtje razstave 45 let Bralne značke
Slovesno odprtje sejma
Predstavitve in pogovori z založniki in knjigotržci na razstavnih prostorih
ŠOLSKI KNJIGOSLED
Upravni odbor knjižnega sejma in Cankarjev dom bosta tudi letos posebno pozornost
namenila mladim obiskovalcem sejma. Udeležence Šolskega knjigosleda bomo sprejeli
in vodili po razstavnih prostorih od založbe do založbe v organiziranih skupinah
po naprej pripravljenem urniku obiskov založb. Strokovno združenje založnikov
in knjigotržcev pri GZS bo mladim bralcem tudi letos razdelilo 3000 čekov za
branje v vrednosti po 500 tolarjev, s katerimi bodo na sejmu lahko doplačali
izbrane knjige.
»Knjigosledci« si bodo ogled sejma lahko popestrili z obiskom katere od prireditev
v dvoranah, ki jih je zanje tudi letos pripravil Kulturnovzgojni in humanistični
program Cankarjevega doma.
Letos bodo na svoj račun prišli otroci od 4. leta, učenci in tudi dijaki, ki
si bodo lahko ogledali naslednje predstave:
Mojca Osojnik: To je Ernest
Za otroke od 4. do 10. leta
Gremo skupaj z Romano Krajnčan, junaki Plesnega kluba Miki in šoferjem Poldetom
Za otroke od 4. do 10. leta
Kviz s Pavletom Ravnohribom
Za učence od 4. do 6. razreda
Cirkus Butale
Za učence od 5. do 9. razreda
Čarobne besede
Za učence od 7. do 9. razreda
Katalena za vas ... in mesto
Za učence višje stopnje in dijake
Čompasta poezija
Za dijake
NAGRADE NA 21. KNJIŽNEM SEJMU
Podelitev na slovesnem odprtju sejma v torek, 29. novembra, ob 18. uri v Linhartovi
dvorani
Schwentnerjeva nagrada
Nagrado podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri
GZS kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva,
za dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter kot priznanje za delo na
področju razvijanja bralne kulture v Sloveniji ter med Slovenci izven meja domovine.
Nagrada je plastika akademskega kiparja Mirsada Begića.
Nagrada za najlepšo slovensko knjigo
Nagrado podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri
GZS kot priznanje za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige in spodbudo
za nenehno skrb založb za dvigovanje te ravni.
Združenje nagrado podeli v petih kategorijah:
(a) književnost (domača in prevedena proza, poezija, dramatika, esejistika)
(b) knjige za otroke in mladino
(c) znanstvene knjige, učbeniki
(d) stvarna literatura (leksikoni, priročniki, slovarji)
(e) umetniške monografije in foto-monografije, bibliofilske izdaje.
Nagrada je plastika Janeza Boljke za oblikovalca oz. za skupino oblikovalcev
ter listina (plaketa oziroma diploma) za oblikovalca oziroma skupino oblikovalcev
nagrajenega dela in za založbo v vsaki od petih kategorij.
Nagrada za najboljši literarni prvenec
Nagrado podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri
GZS kot priznanje za najboljše prvo izdano leposlovno delo posameznega avtorja.
Za nagrado za najboljši prvenec se lahko potegujejo vsa izvirna leposlovna dela
v slovenskem jeziku, ki so izšla v obdobju med dvema knjižnima sejmoma in so
prvo natisnjeno leposlovno delo posameznega slovenskega ustvarjalca ne glede
na založbo oziroma založnika, pri katerem je delo izšlo.
Nagrajenca izbere neodvisna tričlanska žirija, ki jo na pobudo in predlog Strokovnega
združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije imenuje Društvo slovenskih pisateljev.
Nagrajenec prejme denarno nagrado in posebno priznanje – plaketo Knjižnega sejma.
Nagrada Krilati lev
Nagrado podeljuje Strokovno združenje grafičarjev Slovenije pri GZS kot priznanje
in spodbudo za doseganje najvišje kakovostne ravni izdelave knjige v posameznem
letu. Krilati lev je priznanje za dosežene rezultate dela, znanja, strokovne
tehnične in tehnološke sposobnosti ter izkušenj proizvajalcev pri izdelavi dobre
knjige, obenem pa tudi spodbuda za dvig splošne ravni kakovosti grafične proizvodnje
doma in na svetovnem trgu.
Nagrada za mladega prevajalca
Nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev kot priznanje za
uveljavitev panoge in posameznega prevajalca. Med mladimi in mlajšimi naj bi
priznanje obudilo večje zanimanje za prevajalsko delo, poudarilo nadarjenost,
sposobnost in trdo dela za kakovostno izstopajoče prevode.
Med vsemi bralci, ki bodo do 1.12 na soncna@pozitivke.net pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, kateri knjižnji sejem po vrsti se dogaja, bomo izžrebali 6 nagradnih vstopnic za obisk sejma.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2005112911222613
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
