NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Od Babilona do novega Jeruzalema!   
    sreda, 26. oktober 2005 @ 06:20 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Miran Zupančič

    Kdor obravnava Sveto pismo kot knjigo s simbolično vsebino, ne bo pri omembi Babilona pomislil le na ruševine tega mesta v današnjem Iraku, pri omembi Jeruzalema pa na Jeruzalem v današnjem Izraelu. Ravno tako ga ne bo zbegalo Janezovo razodetje, ki postavlja padec Babilona nasproti »Novemu Jeruzalemu, ki se je spustil z neba navzdol«.

    Poanta vsega je namreč v tem, da gre za staro zemeljsko in materialistično življenje, ki je postavljeno novemu nebeškemu in duhovnemu življenju nasproti. Tri do štiri tisočletja pr. n. št. je bil Babilon cvetoče mesto v središču sumerske kulture. Sveto pismo ga pogosto omenja, v Razodetju pa je opisan njegov padec. Spominja na zemeljsko usmerjeno središče, v katerem se ljudje predajajo udobju. Pozabili so na svoj božanski cilj in na vse, kar jih na to spominja; usmerjeni so samo na svoj materialni blagor. Vzeto tako, je Babilon simbol moči, ki drži človeka ujetega v materijo. V Razodetju 18, 2 piše:
    »Padel je, padel veliki Babilon in postal hudičevo bivališče.«


    Nasprotno pa je »Novi Jeruzalem« opisan kot«sveto mesto«, Novi Jeruzalem, ki ga je Bog poslal z neba, pripravljenega kot okrašeno nevesto za svojega moža« ( Raz. 21, 2). Obe mesti simbolizirata cilj v človekovem življenju. Babilon je simbol za hrepenenje po zemeljski moči, a tudi ujetost v materijo. Novi Jeruzalem pa je simbol za novo življenjsko področje, v katerem lahko duša dobi nazaj svobodo in se vrne k svojemu Stvarniku.

    Babilon je označen kot vlačuga, ker se odvrne od nebeškega soproga in se preda gospodarju tega sveta. Očarana od njegove lepote je izročena izmenjavi želja in užitkov. Stalno poželenje je posledica izvirnega greha. Zaradi ločitve spolov je vsak človek primoran poiskati manjkajoči del, njega ali njo. Glede na zemeljsko naravo ga išče zunaj sebe in vse, kar svet vsebuje ter proizvaja, postane tako predmet njegovega poželenja. Išče zadostitev svojega hrepenenja v ljubezni in sovraštvu, v posedovanju zemeljskih dobrin tega sveta, v izobilju in udobju ter, da ne pozabimo, v moči, v manipuliranju s svojimi soljudmi. Objemajo se v ljubezni in sovraštvu, zapletajo se s svojimi usodami in se tega več ne odrešijo, ker jih karma ( rezultat njihovih dejanj) priklepa drugega na drugega.

    Stari Jeruzalem je v nasprotju z novim simbol stanja na tem svetu: življenja, v katerem poteka vse po strogo določenih, moralno neoporečnih tirnicah. Babilon in stari Jeruzalem simbolično predstavljata tudi dva pola, med katerimi poteka zemeljsko življenje. Obstajata sočasno in vplivata drug na drugega. Enkrat prevzame vodstvo Babilon in je vse dovoljeno, drugič pa daje poudarek Jeruzalem s svojimi strogimi pravili. Neobrzdana poželenja in tudi formalistično mišljenje so vidiki«svete jeze«. Vsak posameznik pripada z določenimi stranmi svoje osebnosti Babilonu in je povezan z ljudmi, pri katerih prevladuje babilonski vidik. Z drugimi stranmi svoje osebnosti pa je prisoten v starem Jeruzalemu in živi po njegovih zakonih. Prav gotovo lahko govorimo o določenem razvoju, ki vodi iz Babilona v Jeruzalem, s čimer lahko vedno bolj brzdamo poželenje. To, kar lahko na takšni poti uresničimo, je kvečjemu uspeh v očeh sveta in je ravno tako povezano z zemeljskim kot življenje v Babilonu, čeprav daje videz kulturnega napredka. Človeštvo ne more zapustiti svojega stanja med Babilonom in Jeruzalemom. Vsakdo ostane z željami in zunanjo moralo ujetnik. Kajti te moči pripadajo »gospodarju tega sveta«.

    Sveto pismo pa tudi govori o »Novem Jeruzalemu«, mestu, v katerem«bo Bog obrisal solze iz vaših oči, kjer ne bo smrti ne trpljenja, krikov ali bolečin; kajti prejšnji svet je minil« ( Raz. 21, 4) Iz tega mesta nenehno doni klic po vrnitvi domov. Vendar pa človek to pomoč v sebi duši, dokler po mnogih inkarnacijah in nepredstavljivo dolgih obdobjih izkušenj z Babilonom in starim Jeruzalemom ne dojame, da je ta navidezni svet brezizgleden. V tem trenutku lahko pride do novega vpogleda. To se zgodi, če človek sklene, da bo ubral drugačno pot in se ne pusti več voditi in vplivati zemeljskim interesom.

    Kdor je prišel do te točke razvoja, stoji pred osebno spremembo kot začetkom poti, ki vodi od njegovega individualnega Betlehema do ravno tako individualnega Patmosa. Z Betlehemom je mišljeno rojstvo novega življenja, trenutek, v katerem se pojavijo prvi znaki prebujanja nesmrtne duše. Ko se v srcu prebudi iskra duha, polarizira celoten sistem nova Svetlobna moč, ki jo imenujemo kot univerzalno Kristusovo moč. Ko stopi človek v ta proces prenove, nastane popolnoma drugačen odnos do življenja. Osebnost se namreč začne postopoma poslavljati od svojega nagnjenja do materije, dogme in moči. Mladi duši daje vedno več prostora za razvoj in ji tako omogoči priti do Novega Jeruzalema, novega življenjskega področja. Razrešijo se vezi s starimi in novimi kulturnimi, jezikovnimi, miselnimi in čustveni vzorci, zabrisane in opuščene so meje, ki so bile nekoč znane kot »babilonska jezikovna zmeda«. Popotnik bo tako na svoji poti srečal mnoge, ki so se ravno tako odtrgali od čutnega sveta in so na tem, da pridobijo notranjo svobodo; medsebojno se podpirajo na poti od Betlehema do Patmosa. Patmos je življenjsko stanje, v katerem ni nujno nič drugega kot nadomestilo za lastni primanjkljaj. Vse ovire so odstranjene. Vrnila se je izgubljena polovica, duhovni prijatelj. To je stanje, v katerem se iskalca lahko dotakne Novi Jeruzalem.

    Novo nebo – zemlja odpre svoja vrata in pokaže nesmrtni duši, kakšna pot leži pred njo. To Novo življenje je vedno prisotno, ravno tako kot vse stopnje poti duše, ki jih lahko imenujemo kot Babilon, stari Jeruzalem. Novi Jeruzalem je novo življenjsko stanje za celotno človeštvo; vendar mora najprej vsak posameznik najti pot od Betlehema do Patmosa, preden lahko vstopi v Novi Jeruzalem. Vsaka skupina, ki doseže ta cilj, utre pot vsem, ki sledijo. Tako so vsi ljudje na poti, da bi se nekoč odrešili draži Babilona in zaslepitev starega Jeruzalema ter končno smeli vstopiti v »sveto mesto, ki ne potrebuje ne sonca, ne meseca, ki bi mu svetila, kajti razsvetljuje ga božji sijaj«. (Raz. 21, 23).

    Miran Zupančič: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.
    http//www.ezoterika.s5.com

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.ezoterika.s5.com
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20051023105538699

    No trackback comments for this entry.
    Od Babilona do novega Jeruzalema! | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Od Babilona do novega Jeruzalema!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 26. oktober 2005 @ 11:02 CEST
    Pozdravljen Miran,

    zmešanjavo babilonskega stolpa ljudje ne razumejo prav, tam se niso zmešali jeziki, zmešalo jih je medsebojno sovraštvo s spori in zato se niso mogli več sporazumeti z jezikovno besedo. Dokler so delali v medsebojni slogi in dobroti, so se tudi sporazumevali v besedi, čeprav je vsak govoril svoj jezik, ki je bil različen od drugih.

    Ljubezen govori vse jezike in vse razume. V Babilonu je nastopila kriza dobrote in ljubezni, in že so si stali nasproti tabori, ki so se sovražili. Kaj jezik, ta ne odloča, odloča srce. Srce odloča ali je človek srečen ali nesrečen. Sreča je odvisna od dobrote.

    Danes imamo pred seboj babilonsko zmešnjavo vseh ljudstev, vsega sveta. Ne razumejo se, razhajajo se, čeprav imajo enotni diplomatski jezik in plejado tolmačev. Nimamo pa pravih tolmačev dobrote in ljubezni. Zastrmimo v usodo človeštva, ki so se jim zmešali jeziki. Vsakdo razume nekaj drugega. In če jo nadomestimo z besedo dobrote, samo že v osladni govorici, ki ni dovolj moška, dovolj krepka in ne sodi v današnji čas. Ljudje smo se danes opddaljili od potrebe po dobroti, je ne cenimo prav, gremo v napačno smer, ker hlastamo za nasičevanjem z dražljaji, kjer bi morali doživljati polnost življenja in sreče, pa mašimo prazen prostor z dražljaji z neskončnostjo stopnjevane frustracije v njihovem zadoščevanju. Takšno je sodobno duševno stanje človeštva. Žal, živimo v obdobju, ko dobrota ni več cenjena kot vrlina, ljubezen pa postaja celo potrošniška dobrina in je več ne razumemo po njenem globljem pomenu, pomeni pa čisto kakovost, ki jo lahko občutimo le globoko v sebi.

    Lep pozdrav in vse dobro
    Tatjana


    Od Babilona do novega Jeruzalema!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 26. oktober 2005 @ 15:06 CEST
    Pozdravljena Tatjana.
    V grobih črtah lahko ugotovimo, da gre za izjemno posebno sporočilo v pripovedni obliki, namreč za poročilo o izvoru in cilju človeka na zemlji.

    Stara zaveza govori o gradnji babilonskega stolpa in o jezikovni zmedi, ki je nastala iz tega. Nova zaveza pa se konča z opisom zatona Babilona in spuščanja "Novega Jeruzalema" z neba. Babilon je tu simbol za padlo človeštvo. Ep o Gilgamešu govori o novi možnosti, ki mu je bila ponujena. Ko se z neba "spusti" drugačno življenjsko področje bivanja, simbolično označeno kot "Novi Jeruzalem", je krog po mnogih tisočletjih sklenjen. Gre za vprašanje ali je človeštvo premagalo svoje stanje pogreznjenosti v materializem in svojo ego-trip usmerjenost ali ne, ali najde pot iz starega v novo življenje, ali odkrije v sebi "babilonski stolp" in si prizadeva nanj povzpeti.

    Gradnja babilonskega stolpa je postala prislovica za gradnjo na napačen način, namreč s častihlepnimi, egoističnimi in materialnimi cilji ter zemeljskimi dobrinami. Prislovica je tudi kaos, ki nastane iz te napačne usmeritve, čeprav še mnogi ljudi išče prav v tem svojo odrešitev. Toda časi se spreminjajo. Vedno več ljudi se prebuja in se spominjajo sposobnosti, ki so jih prejeli od svojega Stvarnika in si jih prizadevajo uporabiti za dobrobit soljudi. Kar je sebično zgrajeno, bo znova uničeno po zakonih smrtne narave. Zato se mora človeštvo in vsak posameznik na koncu koncev obrniti na božanskost, da bi iz tega črpalo tisto moč, ki lahko očisti in prenovi izrojenega človeka.

    Za Babilon je rečeno, da je bil popolnoma usmerjen na užitke zemeljskega življenja. Sveto pismo poroča, da so ljudje hoteli z zemeljskimi pripomočki zgraditi stolp, ki naj bi segel do neba in bi tako postali slavni. Zato je babilonski stolp tudi simbol prizadevanja za moč nad materijo. Jezikovna zmeda, ki je iz tega nastala, je glede na sodobno tehnologijo sporazumevanja značilna za vsakogar izmed nas. Sodobni, materialistični človek se ponaša s tem, da se usmerja samo na dejstva. Kjer pa se pojavijo čustva, se jih poskuša razvrednotiti. Politiki naprimer očitajo svojim nasprotnikom, da stvari nimajo pod kontrolo. Oni sami pa naj bi bili seveda realisti.

    Pamet, ki jo poslušajo, so ljudje povzdignili v "božansko pamet". Tej veliki iluziji so očitno podlegli tudi Babilonci, ko so sklenili zgraditi stolp in opeke, materije. Ni prav nič presenetljivo, kajti saj sedaj poznamo motive za gradnjo, da stolp ni bil nikoli zgotovljen. Pra tako ni več nerazumljivo, da je morala iz tega nastati jezikovna zmešnjava, kajti na področju materije ni bilo nikoli dveh strokovnjakov, ki bi bila enakega mnenja. Dva zdravnika z enako izobrazbo lahko predpišeta bolnikom z isto boleznijo popolnoma različna zdravila. Dva duhovnika z enakim ozadjem sta lahko v teoloških sporočilih neenotna ali pa celo drug drugega preganjata.

    Tak je pač današnji svet; poln nasprotij, ki jih povzroča naučeno. Pomanjkanje enotnosti je diplomatsko upravičeno, ker se tako izraža posameznikova "orginalnost". Če bi rezultati te "orginalnosti", "edinstvenosti" človeštvu pomagali pri njegovem razvoju, bi bili sprejemljivi in nihče ne bi nasprotoval. Vendar pa so kritike vedno pogostejše. Torej, ker lahko sodobne tehnike sporazumevanja naredijo vsakogar, ki to želi "intelegentnega" do najmanjše podrobnosti, začenja vedno več ljudi razmišljati. To je dobro. Spoznavati začenjajo, da materialistično vedenje Babiloncev ni bilo slabše ne boljše od današnje inteligentnosti mislečega človeka. Oba se razkrinkata v vsej svoji bedi in goloti kot bitje, ki je pozabilo na svojega Stvarnika ter brezciljno tava v temi in išče izhod. Toda išče ga zunaj sebe, v "babilonskem stolpu", v neskončnosti evolucij, ki naj ga privedejo do vrat v nesmrtno življenje, pri čemer pa je ponovni padec neizbežen.
    lep pozdrav in vse dobro,
    Miran.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds