|  Predsednik in podpredsednica koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn ter Ksenija Benedetti sta se danes v Bernardinu sestala z župani in petimi podžupani primorskih občin. Na srečanju sta predstavila vsebinsko zasnovo državne proslave ob vrnitvi Primorske k matični domovini, ki jo bomo letos 16. septembra obeležili prvič. Župani so ob tem izrazili zadovoljstvo, da so "Primorci končno dobili svoj praznik, ki so ga že dolgo želeli".
Zorn je na srečanju sicer poudaril, da gre za praznik odporništva in za poklon vsem Primorcem ter njihovemu domoljubju. Brez tega slovenska država namreč ne bi bila takšna kot je, meni Zorn.
Župani primorskih občin pa so pozdravili predlog, da bi bila državna proslava organizirana vsakič v drugem kraju primorske regije. Udeleženci sestanka so se tudi dogovorili, da bodo predlog povabljenih na državno proslavo pripravile vse primorske občine in ga posredovale službi za protokol.
Koordinacijski odbor za državne proslave je predlog državnih proslav v letu 2005 sprejel konec marca ter jih poslal vladi v sprejem. Predlog je vlada v začetku aprila tudi sprejela. Program državnih proslav vsebuje devet proslav, od tega štiri nove. V letošnjem letu sta bili tako med drugim izvedeni že proslava ob obletnici konca druge svetovne vojne, ki je bila 9. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani, in državna žalna slovesnost, ki je potekala 11. junija v Teharjih. Obe obeležji sta potekali samo letos.
www.pozitivke.net
|
NE ZAMUDITE
Primorci dobili svoj praznik
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 1. september 2005 @ 09:45 CEST
kot Primorka sem ponosna, da bomo imeli Primorci svoj praznik. Za vrnitev Primorske k matični domovini imajo številni narodno zavedni predniki svoje zasluge, da so se uprli raznarodovalni politiki fašizma.
Upam, da bodo župani primorskih občin v znak hvaležnosti pokojnim borcem proti fašizmu poskrbeli za zbiranje finančnih sredstev rodoljubni organizacij Tigr, da do lahko izdala knjigo Dr. Mire Cenčič in ponatis knjige Franceta Bevka o črnih bratih.
Črni bratje so bili prva organizirana protifašistična organizacija na Primorskem, ki so jo sestavljali dijaki in učenci raznih šol ter drugi mladi uporniki, ki so se leta 1930 uprli proti fašističnemu nasilju in raznarodovanju Primorcev, bili so zaprti, mučeni in eden izmed njih je tudi umrl nasilne smrti. Med njimi je bil tudi moj oče, tedaj 17-letni Ivan Gašperčič iz Solkana (*1913 +1969).
Tatjana Malec
Primorci dobili svoj praznik
Prispeval/a: Drago dne sreda, 7. september 2005 @ 08:24 CEST
Skrajni čas je že bil za to, da smo dobili ta praznik! Naši borci prekomorci so bili zadnji, ki so kaj dobili od NOB. Bili so pa prvi, ki so partizansko taktiko vojskovanja spremenili v vojskovanje redne vojske. Dosegli so zavidljive uspehe pri osvoboditvi naše domovine. Sami so osvobodili Dalmacijo in Primorsko. Če ne bi bilo njih, bi bili še vedno pod Italijo.
Še danes se pa močno čutiti, kaj pomeni, ko ti nekdo reče Primorc.
Zanima pa me naslednje: ker se ima Postojna in postojnska po novem za nekaj posebnega in drugega kot Primorska, me zanima ali ta praznik in praznovanje velja tudi za njo?
Opomba:
V to godljo novejših sprememb so vključeni razni Notranjski lobiji, ki deluje v smislu "Naredite nam to deželo spet Notranjsko!".
Še posebej je aktiven v tej smeri dr. Andrej Mihevec iz Logatca, zaposlen pri SAZU, IZRK, Postojna.
Po mojem mnenju se tudi to inštitucijo upo/zlo-rablja v te politične namene.
Primorci dobili svoj praznik
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 7. september 2005 @ 15:06 CEST
po tradicionalni delitvi spadajo v Primorsko regijo: Občina Tolmin, Občina Cerkno, Občina Idrija Idrija, Mestna občina Nova Gorica, Občina Šempeter, Občina Vrtojba, Občina Kanal, Občina Ajdvoščina, Občina Sežana, Občina Postojna, Občina Ilirska Bistrica, Mestna občina Koper ter Občini Izola in Piran. Včasih so bili na Primorskem okraji, ki so jih sestavljale severnoprimorske in južnoprimorske občine. Prebivalci teh občin se imamo za Primorce.
Ker Slovenija ni teritorialno razdeljena na regije z zakonom, regij enostavno ni. Regije običajno sprejmejo v svojo pristojnost naloge, ki jih nanje prenese država (prenesene pristojnosti) in naloge lokalnega pomena, ki jih na regijo prenesejo občine ter se te naloge opravljajo v skupnem interesu več občin.
Ne vem kakšne težnje se pojavljajo za ustanavljanje bodočih regij, vendar glede na evropsko zakonodajo bomo po vsej verjetnosti imeli v Sloveniji le dve regiji. Jaz sploh ne vidim nobenih možnosti, da bi Postojna in Ilirska Bistrica ustanovili regijo.
Me veseli, da si Primorc! Primorci imamo veliko skupnega, predvsem pa težko zgodovino iz časa fašizma, raznarodovanje in veliko trpljenja. V nobenem predelu Slovenije niso zavedni Slovenci, ki so govorili svoj materin jezik, pili mašinskega olja, kot so ga Primorci pod Italijo.
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana