|  Takole ko berem razne nestrpne in pogosto tudi sovražno nastrojene prispevke v zvezi s krščansko religijo, sem razmišljala kaj te ljudi žene naprej, da se izrekajo o drugem eksistencialnem »modusu vivendi« drugače mislečih na takšen neprimeren, pogosto primitiven in tudi sovražen način. Da so neverujoči ateisti, vemo. Vendar pri tem sem se spraševala v kakšni obliki se pri nas pojavlja, oglaša in deluje ateizem.
Ateizem dobiva razsežnosti ideologije, zato ker se ne pojavlja zgolj kot svetovnonazorska opredelitev posameznika s pravico do neverovanja, temveč deluje tudi organizirano v vlogi napadanja verujočih in hoče s svojimi prikritimi politčnimi sredstvi in cilji reducirati družbeno zavest in filozofijo na marksistično ontološko pojmovanje družbene stvarnosti z vsemi idejami, ki se hočejo restavrirati kot nekdanje sovraštvo do drugače mislečih in se zato od klerikalizma, ki izrablja vero za politične namene, ne razlikuje. Nad verujočimi se kar naenkrat pojavijo razmere, kot da bi bile povsem odtrgane od ustavnih svoboščin pravice do veroizpovedi in verskega združevanja, več kot jasno pa je, da te razmere ustvarjajo čustva ljudi, ki jih nekateri radi razpihujejo.
Ateizem je redukcionizem, ki hoče po stari shemi družbeno zavest prevesti na odsev nekdanjega pojmovanja državnega gopodinjstva in normirane družbene biti, hkrati in odklanja resnico, da je bistvo človeka enotnost predmetnosti in subjektivnosti hkrati. Verovanje je zgodovinski pojav človeškega kulturnega razvoja in izhaja iz lastnega duhovnega spoznanja vsakega posameznika. Torej izhaja iz njegove subjektivnosti, ki je sestavni del družbene zavesti, ki naj se kaže kot objektivna resnica.
Zavest človeka ne more biti reducirana na politične razmere in politično klimo ter oligarhijo, ki želi ljudstvu vladati, zato je v središču pozornosti proces osvobajanja slehernega, v katerem konkretni subjekt producira družbeno stvarnost bodisi kot nevernik ali vernik in je sam v njej historično produciran ali reproduciran.
Pri tem pa ateist pogosto služi kot subjekt politiki orktodoksne levice pri doseganju njenih političnih ciljev ter izpolnjuje s svojim ideološkim ateizmom politično funkcijo in udejanja propagandno akcijo odkritega napadanja verujočih, kar pa ni šteti več zgolj kot njegovo svetovnonazorsko opredelitev, temveč kot politično delovanje, ki seje nestrpnost.
Klerikalizem je bil veliko krat tarča političnih obračunov, nikoli pa nisem zasledila, da bi o ateizmu kot politični ideologiji nestrpnosti pri nas kaj več razpravljali. Obe skrajni meji delovanja pa razkrajata enotnost naroda ter sejeta nestrpnost in sovraštvo med ljudmi.
V sodobnem pojavljajočem se ateizmu, zlasti med mlajšimi, je značilna teoretična redukcija, ki vidi svoj fenomen v kontinuiteti namišljenega socialnopolitičnega napredka neverujočih v ospredju s svojimi političnimi idejami, ki pogosto rušijo etičnost, ker se hočejo prek delujočega ateizma restavrirati z vsemi svojimi starimi napakami in prilaščanjem svobode drugim. Ateizem v funkciji politike se torej na zelo vulgaren način odziva in napada verujoče in Cerkev kot institucijo ter zlorablja neverska čustva za svoje ideološke obračune z verujočimi češ, da so ideje in nauki Cerkve in vernikov konservativni, nesodobni in zastareli, ne da bi pri tem tak ateizem utemeljil etičnost svojega nazorskega prepričanja, ki je samo odsev politike, ne pa tudi etičnosti človekovega delovanja.
Govoriti o družbeni stvarnosti in zavesti, ne da bi se ji nakazala nova razvojna smer etike in strpnosti, je početje, ki ruši pridobljene vrednote na določeni stopnji razvoja in zapušča za seboj vakuum. Naša kultura ima svoje korenine v krščanskem etosu, ki predstavlja zavest časa. Človek sedanjega časa potrebuje totaliteto človeškega izkazovanja življenja tako socialno-družbeno, etično kot duhovno. Lastno človekovo prepričanje naj eksistira kot notranja nujnost posameznika ob zavesti slehernega, da človek drug drugega potrebuje brez predznaka kaj je kdo po svojem nazorskem prepričanju.
Tatjana Malec
|
NE ZAMUDITE
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: aries_1 dne sobota, 16. februar 2013 @ 08:04 CET
Je ateizem "etično in moralno" opravičen
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
(Slednje je sicer moje osebno vprašanje)
op:
..ne bom sicer komentiral na članek sleni članek; To sem samo zbral, ker se z naslovom teme strinjam in je moj namen pisat neka po svoje komentirati o ateizmu.
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
Uvod:
>>Ateizem zanikanje Boga in poskus, da se ga izključi iz
kulture ter družbenega in civilnega življenja, so razmeroma nedavni pojavi, omejeni na nekatera območja zahodnega sveta. Dejstvo, da velika religiozna in eksistencialna vprašanja ostajajo nespremenjena v toku časa[4], ovrže idejo, da bi bila religija omejena na nekakšno “otroško” fazo človeške zgodovine in bi bila ob napredku spoznavanja obsojena na izginotje.
Krščanstvo prevzema to, kar je dobrega v raziskovanju in čaščenju Boga, ki se zgodovinsko kaže v človeški religioznosti, ob tem pa razkriva njen resnični pomen, to je pot do edinega in resničnega Boga, ki se je razodel v zgodovini odrešenja, izročeni izraelskemu ljudstvu, in ki nam je prišel naproti s tem, da je postal človek v Jezusu Kristusu, utelešeni Besedi.[5]
ATEZEM
>> Ateizem je moderen pojav, ki ima verske korenine, kolikor zanika absolutno resnico o Bogu in se pri tem opera
-----------------------------------------------------------------
na resnico, ki je ravno tako absolutna, torej na negacijo
---------------------------------------------------------------
njegovega obstoja.
----------------------
Ravno zaradi tega je ateizem glede na religijo sekundaren pojav in ga lahko razumemo tudi kot nekakšno “vero” v
-----------------------------------------------------------
negativnem smislu.
---------------------
Podobno lahko rečemo o sodobnem relativizmu. Brez razodetja si teh pojavov absolutne negacije ne bi bilo mogoče zamisliti.
Agnosticizem in verska brezbrižnost
Agnosticizem, ki je razširjen zlasti v intelektualnih okoljih, trdi, da človeški um ne more ničesar zaključiti o Bogu in o njegovem obstoju. Njegovi zagovorniki se pogosto lotijo prizadevnega osebnega in družbenega življenja, vendar brez kakršne koli povezave s končnim ciljem, in tako skušajo živeti nekakšen humanizem brez Boga. Agnostično stališče pogosto nazadnje postane istovetno praktičnemu ateizmu. Razen tega pa nekdo, ki bi skušal delne cilje svojega vsakdanjega bivanja usmerjati brez kakršne koli zavezanosti, h kateri po naravi teži končni cilj njegovih dejanj, bi v resnici moral reči, da je v bistvu za svoje življenje že izbral nek cilj, ki je imanentnega značaja. Agnostično stališče na vsak način zasluži spoštovanje, četudi njegovi zagovorniki potrebujejo pomoč, da bi dokazali pravilni namen svojega ne-zanikanja Boga in bi ostali odprti za možnost, da priznajo njegov obstoj in razodetje v zgodovini.
Verska brezbrižnost predstavlja danes glavni izraz nevernosti in kot taka je bila deležna vedno večje pozornosti s strani cerkvenega učiteljstva.[15] Vprašanje Boga ni resno vzeto, ali pa se sploh ne obravnava, ker je v praksi zadušeno zaradi življenja, ki je usmerjeno k materialnim dobrinam. Verska brezbrižnost soobstaja z določeno simpatijo do svetega in morda do psevdoreligioznega, ki sta izkoriščana na moralno neurejen način, kot da bi bila to potrošna dobrina. Da bi človeško bitje moglo daljši čas vzdrževati stališče verske brezbrižnosti, potrebuje nenehno razvedrilo, da se tako ne ustavlja ob najpomembnejših eksistencialnih vprašanjih, ampak jih izloči tako iz lastnega vsakdanjega življenja, kakor tudi iz svoje vesti: smisel življenja in smrti, moralna vrednost lastnih dejanj itd. Ker pa v človekovem življenju vedno obstajajo dogodki, ki “pustijo svojo sled” (zaljubljenost, očetovstvo in materinstvo, prezgodnja smrt sočloveka, trpljenje in veselje itd.), je stališče verskega “indiferentizma” nemogoče vzdrževati skozi vse življenje, kajti človek se ne more izogniti temu, da bi se vsaj kdaj ne vprašal o Bogu. Ob takšnih eksistencialno pomembnih dogodkih je potrebno indiferentnemu pomagati, da se resno odpre za iskanje in pritrditev
Bogu.<<
O.D.
''''''''''''''''''''''''''''''
OP: Uvod:
Zanimjivo, da ka se smo nešteto krat omenili izraz "apatija", (verska brežbrinost) ki je po moje večja nevarnost veri, kakor ateizem, ki le prtlikavec v primeru z apatijo, ker sem siguren, da vlada tudi v vrstah ateistov samih.
Nadaje se prišlo do realnosti in lahko trdi, da ateizem izvira v pricipu iz istega izvira - dogme kakor teizem.
Samo v "nekaj" drugega veruje; veruej v "miselnost mnenja" da Bog ne obstoja.
Če eden veruje tako mora, to dokazati, ker po pravilnem razuemvanju Boga, Bog se ne vsiljuje ljudem, ki ga ne ljubijo.
Mogoče sledni izraz ni umesten, bi bilo pravilnejše reči se vsiljuje ljudem, ki "misljo in s tem verujejo "da "ON" Bog ne obstaja.
Vse skup stoji samo na sklepanju, ker ga ne vidim in ne ubčutm.
Kako pogost smo omenili, da Bog se edino ne more ustavljati "ljubezni" do nje samega; kje ni ljubezni "pa je odsoten" neviden nerezumljiv.
Logično....pošlite mir pravi Kristus, če tam je mir in ste sprejeti ostanite, če ne se umaknite in otresite prah iz svojega oblačila.
In Bog je "egipčanom zakrknil srce" ker niso po dolgem času in dokazm verovali.
Kaj bi odgovoril na vprašanje Boga" zakaj nisi veroval??? Pomisli na naslednje vprašanje, zakaj si veroval, da NE obstajam????
Ob realnosti obstoja ateizma, se mi cello vsiljuje ali atezem "etično in moralno" pravilen in nadalje CELO ali NI ateizem tudi nemoralan, ker s tem kar uči in daje človeku občutek nesmiselnsti s svojo nedokazano trditvijo, da Bog ne obstaja, ustvarja v ljudeh brez-up.
To menda isto kakor, da bi dohtar pripisal namerno depresivno medikacijo....da je ista oseba na žalost s samomorom končala.
Ali be ne zaslužil tak zdrarvnik, če že ne dosmrtne ječi, vsaj dolgotrajno ječo.
To delajo dejansko ateisti svojo nedokazano ateistično teorijo, uničujeje ljude upanje;
kadar gre upanje, pride npr. štrik ali kaj pd. (ne vem kako to gre)
Poznam pa čustva brezupa. Saj vsaki normalni verni ali neverni človek doživi v tudi pogosto in v dolgotrajnih dvomih.
In vsi do ene ali druge mire poznamo brez-smiselnost, ki vzrok brez upa ali ali obratno.
Saj je človeka je "tista duhovna voda - hrana" ki mu vera prinesla zadostovala že 1000 letej. Ppreživell je v veselju, težavah in bolečini.
A je preživel je, z upanjem naprestanim dvomom.
Kar je zelo kratka pot do nevere, kar ni težko vsejati za idejami brezsmiselnosti, nadokazanimi idejami ateizma.
Da ali je s takim zakjučkom oz temi rezutati svojega
nedokazanega "ateističnega besedičičenja atiezem upravičen, ali je "moralno proti-zakonit" ker je "direktno" je kriv smrti mnogih.
ps: prosim ne upeljevati tu verske "FANATIKE" ki morijo ljudi iz (napače "ljubezni") do Boga.
oz. egoizma, da bodo šli v raj.
''''''''''''''
aries
slednje so moje misli.
....LP vsem..
Pax
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: aries_1 dne sobota, 16. februar 2013 @ 14:18 CET
...sicer ne poznam tega bodi "voditellja" ateistov slovenije.
Upam, da še živi...tega ne vem.
Zanjimvo sem posluša cel video in moram, da bi dovol jasen in je človek mnogo sposobnejši od MCja, da omenim drugi ateistične vajence na SP.
Kakor sem omenil sem poslušal oz, gledal z zanimanjem cel video.
Vse bilo jasno in zanjimivo in tudi KONEC mi bi posebno zanjimiv, zlalsit ker se je strnjal "z menoj", glede medtatorjev raznih zdravilnih in modrosti svetlob s vsega sveta, vključno gurujev in drugih Stoyčkov in Mirkov...itd..
Zelo zanimiv in jaseno branil ateistićni pogled, če tudi je moral omeniti čarovnice in palčke....kar mi dokazuje, šibkost arjumenta oz. samega fundamenta ateizama, da se morela glava ateistov slovenije opreti, na primerjavo resnice Kristua z obstanki palčkižov, mi dokazuje negotovost oz. šibkost prepričanja ateistov samih.
Kakor sem že omenil, konec pa se mi zelo dopade, ker pofarba vse TUJE bodi bogove, poleg islamskega in krščaskega seveda.
Da človeka oz. govornika ne poznam je razlog menda jasen, saj do enega ali malo več leta nisem poznal nobenega škofa slovenije sploh.
ps: moram pa reči, kdor ga ni slišal ali se ga ne spominja. priporočam zlasti ateistom, ker bodo precej naučili kako stati kulturno na ateistični nogah.
Človek je enostavno odličen...sem užival vsako minuto videja.
Vendar kljub vsej jasnosti, ki jo moram spoštovati, bom nocoj še več molil in še več ljubil...vsaj upam, da bo šlo.
LP vsem
ps: priporočam kdor ni gledal, da pogleda ta video.
Ne priporoča pa kristanom s šibko vero, ker je človek jasen in prepričljiv o pravilnosti ateizma.
lp.
Pax
op: človek je preminil, slava mu in naj RIP
http://www.mambo.si/video/217818-mag-vojteh-urbancic-zakaj-smo-ateisti-tako
Ateizem in klerikalizem
Prispeval/a: MC dne nedelja, 17. februar 2013 @ 00:09 CET
1. Lahko se strinjam z vami, da je ateizem neke vrste
redukcionizem. Število bogov reducira na nič. Ateisti
verjamejo v enega boga manj kot kristjani, Judje in
muslimani. Nakladanje o »nekdanjem pojmovanju
državnega gospodinjstva in normirane družbe biti« v
povezavi z ateizmom (ki je obstajal že tisočletja pred
marksizmom), pa kaže kvečjemu na vašo fiksacijo na
ideološki diskurz. Trije najbolj znani še živeči predstavniki
tako imenovanega novega ateizma – Dawkins, Harris in
Dennet nimajo nikakršnega marksističnega pedigreja, niti
se pri zagovarjanju ateizma ne sklicujejo na teoretični
marksizem. Kar seveda ne pomeni, da bi se morali
sramovati Marxa. Ko je govoril o religiji v povezavi z
družbenimi odnosi, je Marx zadel bistvo. Podobno kot ga je
zadel Freud, ko je religijo ocenjeval v luči (množične)
psihologije.
2. Ateizem in klerikalizem nista nasprotni kategoriji. Ko ju
vzporejate in postavljate v opozicijo, mešate jabolka in
hruške, oziroma bolje rečeno – mešate jabolka in
nehruške. Obstajajo na primer ljudje, ki so klerikalci, a
intimno ne verjamejo v boga, so torej ateisti. In obstajajo
teisti, verniki, ki niso klerikalci.
3. Besedo ateizem si niso izmisli ateisti, ampak (grški)
kleriki, da bi označili ljudi, ki ne častijo bogov. Že zato je
nesmiselna trditev, da klerikalizem in ateizem izhajata iz
skupnih korenin. Beseda ateist je več tisočletij veljala tako
rekoč za psovko, s katero so označevali, ne samo prave
ateiste, ampak tudi vse »brezbožnike«, ki niso verjeli v
zapovedane bogove – v določenem obdobju so bili to celo
kristjani.
3. Klerikalizem po definiciji pomeni težnjo za uveljavitev
klera (cerkvenih dostojanstvenikov) v družbenem in
političnem življenju skupnosti izven področja verskega
učenja. Dejstvo je, da je takšna težnja obstajala, odkar
obstaja religija. Klerikalizem ni nekaj, kar bi se pojavilo
zaradi ateizma! Še komaj pred 200 leti so bili praktično vsi
Evropejci kristjani. Ateistov je malo, tudi zato, ker je bilo
tvegano biti ateist. In tudi ateisti ljudje niso postajali zato,
ker bi jih motil klerikalizem, ampak preprosto zato, ker
niso videli razlogov (dokazov), da bi verjeli v boga oziroma
bogove. Če bi že mogli postavljati klerikalizem neko
nasprotje, potem je to kvečjemu sekularizem. (Ratzinger
je sekularizem celo označil kot problem sodobne družbe)
4. Ateizem ni nikakršna ideologija. Pomeni kvečjemu
odsotnost ideologije. Ne verjeti v obstoj boga ali duše ni
veliko drugače kot ne verjeti v obstoj gorskih škratov ali
gozdnih duhov. Ateist je človek, ki je v ideološkem smislu
lahko karkoli – levičar, desničar, fašist, komunist,
demokrat, liberalec, konzervativec, celo v filozofskem
smislu je lahko (skoraj) karkoli – epikurejec, stoik,
eksistencialist, hegeljanec, kantovec, heidegerjanec ali
ničejanec.
5. Trditev, da je verovanje zgodovinski pojav
človeškega kulturnega razvoja in izhaja iz lastnega
duhovnega spoznanja vsakega posameznika, je popolnoma
napačna. Če je kaj pojav človeškega kulturnega razvoja,
potem je to kvečjemu religija (kar ni isto kot verovanje),
vključno z vsemi svojimi nič kaj kulturnimi anomalijami –
žrtvovanjem ljudi in živali, aftodafeji, ritualnim
pohabljanjem otroških genitalij in čaščenjem trupel. Tudi
ne drži, da verovanje izhaja iz lastnega duhovnega
spoznanja vsakega posameznika. Iz previdnosti bom rekel,
da to mogoče velja vas, toda – če verjamete v samo eno
izmed krščanskih dogem, potem to vaše verjetje zagotovo
ne izhaja iz vašega lastnega duhovnega spoznanja, marveč
iz tega, kar so vam v glavo vcepili drugi, najbrž starši ali
duhovniki. Verniki praviloma ne verjamejo v lastna
duhovna spoznanja, ampak v duhovna spoznanja drugih
(ljudi ali knjig). Ko gre za verske resnice, verniki
razmišljajo s svojo glavo približno toliko, kot dresirani
papagaji, ki se naučijo oponašati govorjenje svojih
gospodarjev. (Ker so ta duhovna spoznanja pogosto
nasprotujoča, je nujno, da velikanska večina vernikov
verjame v laži oziroma pravljice. )
6. Vaša trditev, če sem jo prav razumel, da se
verovanje izhajajoče iz človekove subjektivnosti, ki je
sestavni del družbene zavesti, kaže kot objektivna resnica,
ni tako zelo napačno – v resnici se je v svojem času vsaka
neumnost, če je vanjo le verjelo dovolj veliko število ljudi,
kazala kot objektivna resnica. Nekoč so ljudje verjeli, da je
zemlja ploščata (in v to jih je prepričeval celo subjektivni
občutek) – ploščatost zemlje se je kazala kot objektivna
resnica. Danes za edino objektivno resnico, oziroma bolje
rečno - dejstvo, velja tisto, čemur pravimo znanstveno
dejstvo. In tu, vsaj zaenkrat, ni prostora - ne za bogove,
ne za duše.
Ateizem in dokazi...
Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 18. februar 2013 @ 12:40 CET
Naj bo moje mnenje jasno :
"Statistike so zelo zanimive. Ateisiti nikakor niso slabši
ljudje od vernikov. Do tu drži.
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
Kar pa se ne upošteva so staitike, naštevanja poznatih
teistov zelo vernih osebnosti, ki so prav tako storile enako
ali še več dobrega za človeški rod (tudi v znanosti)."
'''''''''''''''''''''''''''
Kar tudi drži, da ateisti mislijo, da zaradi jasnovidnosti ne
verujej, kar je daleč o resnice.
Njihov ateizem stoji le na podlagi po njihovem mnenju,
nezadostnih dokazov za obstoj Boga in na teji podlagi
širijo brezmislenost in s tem obup med mnogimi, ki bi
lahko verovali, če se ne bi "bodi teisti" šopirili s svojm
mnenjem, ki sloni le na nezadostnih dokazih za obstoj Boga.
Kar pa ni nikaka objektivnost ali ,
da rečejo, sem ateist ker razumem.
Ne razume nič. Samo razume, da po njegovem NI dovol
dokazov za obstoj boga.
Kar pa NI nikak dokaz, da Boga ni, če ni DOVOL
objektivnih dokazov.
Ali si kdo zamisli,
da sprašujemo napačna vprašanja glede Boga.
Da ne znamo pravilno razmišljsti.
Saj tudi znanost ne sprejme niti vprašanje kaj naj bi bilo
pred velikim pokom...kaj pa o teji o teji dvoličnosti.
Pravijo, da je neumnost to spraševat.
Kar pa lahko trdim , da je verjetno vsakemu znanstveniku
to vprašanje logično, samo mu pozicija sistema znanosti
tega vprašanja NE dovoljuje.
Kdor ateizem izrablja samo zato, da propagira
''''''''''''''''''''
neverovanje v Boga, in zavrača vero v vseh pogledih, ni nikak ateist.
''''''''''''''''''''
Ateist pa bolj običajno pomeni ateist - Ne verjame v Boga,
ker ga kategorično zavrača. Ker se mu zdi ideja absurdna
in kateri jemlje pomanjkanje dokazov
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
kot dokaz o njegovem neobstoju.
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
Napaka v takšnem razmišljanju je, da že vnaprej predpostavlja, da Boga ni.
Zato je "hardcore" ateizem zgrešen in zato sem mnenja, da
naj bi ljudje raje zavzeli agnostična stališča kot pa striktno ateistična.
Menda to drži intektualno tudi za teista, ki pa si tega ne
privoči, ker mogoče potrebuje vero v Boga za smisel življenja.
Kar pa ni nikak dokaz, da Bog obstaja in da je ateist na napačni poti.
Istočasno je resnica, da ateist reskira oz. stoji realno v
nevarnost, da v božji pravični modrost obstaja
vprašanje "zakaj si veroval, da Bog ne obstaja, saj NISI imel nobenh dokazov.
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
Na to pa NI odgovora, ki bi enega opravičil realnosti,
ki takemu (ne-odgovoru) neupavičnemu mnenju sledi.
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
aries
L.P. vsem.
Pax
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 18. februar 2013 @ 17:33 CET
*
Ali niso simbolne razplastitve katolištva pomensko bolj bogate, kot ateistični nič. Katolištvo s Kristusovim naukom ima učlovečeno vlogo.
*
Ateizem se postavlja na raven nihilizma.
*
Ateist je sam sebi kralj in Bog, očiščen presežnega duha. Ateizem je izraz, ki je postavil Stvarnika pod vprašaj, zato mišljenje razpade skupaj z njim.
*
Ateizem je eno lažno okno v razmerju do velikega okna, ki odpira presežnosti duha. Ateist se ni sposoben vračati k vzroku svojega nastanka.
*
Ko vzrok nastanka sveta položite v posteljo, umrete za nič, ne da bi presegli nastanek vzroka.
*
Ateist je pogosto instrumentaliziran in igra vlogo politične provokacije.
*
Ateizem je religija brez religije, votel prostor brez vsebine, ukrivljen nekonsistenten prostor, kjer sta demokracija in svoboda izčrpana in se ključne odločitve sprejemajo na mestu, kjer stoji prvotni označevalec totalitaristične formacije, Veliki brat, ki obvladuje vse, sam pa se ne vidi v zrcalu svojega duhovnega uboštva.
*
Če za ateista ne obstaja Bog, tudi Hudič ne obstaja, a prav ta ima brez navzočnosti Boga svoje mlade.
*
Človeško izkustvo se ne bo nikoli moglo dokazati na sami ravni stvarjenja.
*
Ateizem je blagovna znamka za filozofijo molka v mirovanju. Če mišljenje ne bi bilo sposobno izraziti in videti ničesar čez rob, bi pomenilo konec mišljenja. Verska svoboda jamči odprtost mišljenja.
Ateistov sploh ni …
Kdor trdi, da je ateist, se norčuje iz lastne biti. Šokira vse subjektivnosti, ki jih je groza praznine. Ateizem in homoseksualnost psihoanalitiki povezujejo, vendar ne bom špekulirala s tem, ker to so globlje študije, ki so se mi ob branju zdele zelo zapletene in težko razložljive v tem kontekstu, zato se jih bom skušala izogniti. Gre za vprašanje incesta. Kaj pomeni biti hči svojega sina? Ojdip pri Sofokleju (495. leta p.n.št.) konča svojo pot s svojo hčerjo in njeno sestro, čeprav se to zdi absurdno.
Oliver Renault pravi, da če upoštevano dejstvo, da je po Freudu družba utemeljena na skupnem zločinu, da vsa družba vzpostavlja, kar je že Sade imenoval: »Družba prijateljev zločina«; Upoštevaje tudi neuspeh ateističnih komunističnih družb (v katerih je vrnitev potlačene religijske razsežnosti dosegla vrhunec barbarstva, ali si je torej mogoče predstavljati, da bi se neka družba mogla vzpostaviti na ateistični podlagi? Ali si je tega sploh želeti? Ali ne bi bilo stališče posameznega ateista to, da je vedno v opoziciji v osrčju usodno religiozne družbe?
Phillipe Sollers se sprašuje ali ateizem sploh obstaja in zatrjuje … Da, skupaj storjeni zločin …Ne misli, da bi bila mogoča družba na podlagi ateizma, in to Sade dokaže. Družba prijateljev zločina, Družba absolutnega srca … Slednja bi bila nekakšna utopija srečne mikro družbe, ki ne pove, ali je ateistična ali ne? Seveda ateizma Robespiere ni maral, ker je bil preveč aristokratski. Če aristokracijo in velikopotezno zločinstvo obravnavate kot dva pojma vsaksebi, dobite nekakšen udobnosti ateizem (beri Titov), katerega glavna značilnost je, da se neprenehoma privajamo na neosebni zločin. Zdi se, da se nekoga, ki se postavi na uradno ateistično stališče, mogoče osumiti, da igra vlogo policijske provokacije. Obstaja način molka, ki pravzaprav govori. Okoliščine se da inštrumentalizirati. To dobro poznamo tudi sami. Razglašeni ateizem je vselej manipulacija. Razglašamo pač svojo radikalno drugačnost. Sade je dal na razpolago svojo kri. Philippe Sllers pravi, da ateist, ki se razburja ni več ateist. Vse gre po klišeju francoske revolucije. Sade pravi, da je narava bila ustvarjena, da bi bil človek njen slikar; če ne postane ljubimec svoje matere, kakor hitro ga ta spravi na svet (incest), kakor bi imeli v posesti resnico, na mesto, da bi nas ona imela v posesti, mar ni to temeljna gesta ateista v neki duši in telesu. Z drugimi besedami povedano, gre za materinsko nezavedno vprašanje, ki še od prvih časov kliče morebitne slikarje … Če se vam posreči, da spravite svojo sestro kot moški na stran matricidnega nagona, ste zmagali, Ajshil, Orest. Rimbaud, Picassso, Bacon, Joyse …
Povsem fanatično je vaše lajnanje, da vas je vaša mati prinesla na svet in da vas brez tega ne bi bilo. Materinski kulti so trajali veliko dlje kot vsi znani religijski. Kako boste dokazali, da telo izstopa iz glasu ali da glas ne stopa iz telesa. To je nemogoče dokazati.
Ni prav, da se spreminja Boga v človeškega hlapca. Novi ateizem ustvarja slamante bogove, namreč nekateri so prepričani, da bo skupaj z razvojem prometa in telegrafskih zvez skupaj z religijo izginilo tudi vsako iracionalno vprašanje. Že Edge Fundation napoveduje, da se bodo vse religije v približno 25 letih razvile v povsem drugačne fenomene, kar dokazuje tudi to, da je Al Kaida postala še kako dejavna v medmrežju. Ne samo Al Kaida že prej 'ateistični' srditi krvavi marksizem je pokazal svoje prave zobe in je prignal ateizem do konca. Nikjer ni nobenega prepričljivega dokaza, da ateist obstaja. Tak človečnjak bi namreč bil prizadet od globoke notranje poškodbe. Ničesar ne bi imel povedati, ne bi mogel govoriti. Iz njega bi zijala praznina informacije. Bil bi posledica razpada prejšnjega teizma. Ta razpad povzroča prostor brezveznemu čvekanju, predvsem pa trženju fenomena, kateremu se nadeva ime religiozni. Ateizem pomeni vnovični zagon 'religioznega stroja', kar ima lahko tudi krvave posledice. Razpad religioznega kot takšnega prihaja po mnenju Philippa Sollersa iz dejstva, da ateizem ni mogoč. Ateizem ni bil nikoli čist in preprost molk. Že samo s tem, da ga izrekamo, se ohranja hipoteza, imenovana Bog. Slednji stavek je izrekel filozof Jacques-Marie-Émile Lacan, pogosteje Jacques Lacan (Žak Lakán), francoski psihoanalitik, psihiater in zdravnik Pariz, 1981 -1901. Za svoja dela na področju psihoanalize je štel, da so prava vrnitev k Freudu. To je pomenilo ponovno večje zanimanje za nezavedno, za kompleks kastracije in za vprašanje ega kot mozaika identifikacij, kot tudi osredotočenje na jezik pri vsej psihoanalizi. Lacanova dela so naredila velik vtis na razvoj psihoanalize; ima veliko idejnih naslednikov (»lakanovci«, tudi dr. Slavoj Žižek)) in celo združenj pod njegovim vplivom. Pod vplivom Lacanovih dognanj je Svetovno združenje za psihoanalizo (»World Association of Psychoanalysis«, WAP), ki ga vodi Jacques-Alain Miller, Lacanov zet. Ta družinski vpliv, nasledstvo učenosti s krvno povezavo po hčereh (Freudova hči Anna, Lacanova hči Judith, s katero je poročen Miller) odpira vprašanja ali organizacija ne izstopa iz območja znanosti v območje doktrinarnega učenja, kot pri cerkvah. Številni slovenski filozofi (»lakanovci«) se opirajo na Lacanova dela. Njegov slavni rek je: 'Ko mislim o tem kako mislim, potem mislim od tam, kjer mislim, da ne mislim'.
Pa poglejmo malo filozofsko, če je kdo v resnici tudi ateist. Jaz bi si upala trditi, da ne. Vsi ste goreči verniki, sicer bi ob takšni temi obmolknili. Kako je v resnici z ateisti?
Ateist v glavnem molči, ker je bil v preteklosti predmet globoke poškodbe. Najprej bi moral ateist dokazati, kako v njem deluje zanikanje Boga in za kaj gre. Dejstvo je, da imajo vsi ljudje isto mamo.
De Sade pravi: 'Če ateizem potrebuje mučence, je moja kri pripravljena'.
Pa poglejmo resnici v obraz! Ateizem je zgrajen na shemi prepovedi. O obstoju ateista doslej ni bilo še nobenega prepričljivega dokaza.
Uporabljeni viri: Phillipe Soller, Éloge de l˙ infini, Zbirka Folio, Galimard, Pariz, 2003, Sigmund Freud Metapsihloški spisi, str. 29, , Nova revija, št. 315 – 16/2008
Spoštovanje verovanja drugega kot najvišja vrednota je lahko tudi drža, da drugega ne bi prizadeli in stvar širine posameznika. Če bi bilo v ateizmu dovolj izobraženih posameznikov, potem ne bi ateizem tako vroče in srdito nastopal proti verujočim in četudi je ateist prepričan da Boga ni (a theos), ni prav nič dosegel s tem, ko je dojel, da ni neke sile, ki nam vlada.
Dojeti Boga kot nekakšno metaforo za stvari, ki jih ne razumem, je stvar človekove širine in odpira možnosti razvoja človeškega duha. Gre za to, da dopuščam misel, da so stvari, ki jih ne razumem in se jim moram še posvetiti, da bi jih razumel. Človek, ki je postal ateist in nestrpen do verujočih pa ima to za nekakšen duhovni napredek, bi prej rekla da nikoli ni bil širokega obzorja, ker je svoje obzorje že apriori zaprl.
Ateizem in dokazi...
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 18. februar 2013 @ 18:35 CET
1. Strinjaš se, da ateisti niso nič slabši ljudje od vernikov,
potem pa govoriš o nekih statistikah, ki ne upoštevajo
znanih teistov, ki naj bi toliko dobrega naredili za
človeštvo. Ne vem, kaj želiš dokazati? Dejstvo je, da so bili
še pred 200 leti praktično vsi ljudje vsaj deklarativno
(pravo)verni. Ni šlo drugače, saj bi sicer »jebali ježa«.
Hvaliti se s tem, da si ateist, je bilo praktično v vsej
človeški zgodovini smrtno nevarno. In če so znani verniki
naredili kaj dobrega, so to naredili zato, ker so bili dobri
ljudje, ne pa zato, ker bi bili verni. Za verne znanstvenike
pa lahko rečemo, da so nekaj odkrili, ne zato, ker bi bili
verni, ampak kvečjemu, kljub temu, da so bili verni. Biblija
ali Koran še nikogar nista navdihnili za znanstvena
odkritja, prej obratno.
2. Očitek, da ateisti širijo »brezsmiselnost« in obup med
mnogimi, ki bi lahko verovali, je najmanj napačna. Ljudje
povečini verjamejo, ker želijo verjeti. Nobena analiza ali
študija tega potrdila, da bi bili ateisti kaj manj srečni ali
bolj obupani od teistov.
http://en.wikipedia.org/wiki/Religion_and_happiness
Mnogi ljudje, ki so bili prej kristjani in so potem postali
ateisti,pa so ob tem začutili olajšanje, še posebej, če so
prej živeli v strahu božjem. Religija temelji tudi ali
predvsem na ustrahovanju, krščanstvo je pri tem še
najbolj zlobno, saj si je izmislilo nič manj kot večno
torturo. Za človeka, ki spozna, da ga po smrti ne čaka več
večno cvrtje v vrelem olju ali na ražnju, ampak samo
»večni sen«, je ateizem pravo olajšanje.
3. Strinjam se, da če ne obstajajo dokazi, da nečesa ni, to
še ne pomeni, da tistega v resnici ni. A če bi se sklicevali
samo na to, potem bi lahko rekli, da dejansko obstaja VSE,
kar si je mogoče zamisliti, če le nimamo dokazov, da tisto,
kar smo si zamislili, ne obstaja. Tako si lahko zamislim
letečega rožnatega slona in ker nimam dokazov, da takšen
slon ne obstaja, pomeni da rožnati leteči slon obstaja.
BREME DOKAZOVANJA JE VEDNO NA TISTEM, ki pravi da
nekaj obstaja, in ne obratno!
4. Praviš, da znanost ne sprejema vprašanja, kaj je bilo
pred velikim pokom in da je mnenja, da so vprašanja o
tem neumna. Znanost se zanima za pojave, ki jih je
mogoče tako ali drugače meriti. Tako na osnovi meritev
sploh vemo, da je nekoč moralo priti do prapoka. Tega ne
moremo izvedeti iz Biblije in Korana. Samo na osnovi
meritev (npr. iz podatkov iz umetnih satelitov kot so
COBE, Hubblov vesoljski daljnogled in WMAP) lahko
kozmologi izračunajo veliko parametrov prapoka z večjo
natančnostjo. Nobena objektivna meritev ne more zaznati
tistega, kar se je dogajalo pred prapokom. Religiozne
pravljice ne povedo ničesar o tem, kaj se je dogajalo prej
(pravzaprav ne povedo ničesar niti o tem, kaj se je
dogajalo kasneje), če pa že kaj povedo, to ne temelji na
meritvah ali na dokazih, ampak na domišljiji in primitivnih
predstavah ljudi iz bronaste dobe.
5. Praviš, da je »hardcore« ateizem zgrešen in da bi bilo
bolje, če bi ljudje raje zavzeli agnostična stališča, kot pa
striktno ateistična. Spet si pomešal zadeve. Ateisti so lahko
gnostiki ali pa agnostiki. Celo Richard Dawkins zase pravi,
da je, ko gre za obstoj boga, agnostik. To pomeni, da
vendarle dopušča možnost, da bog obstaja – ne pripisuje
pa božjemu obstoju velikih možnosti. Agnostik NE pomeni,
da puščaš ENAKE možnosti za to, da bog obstaja ali da ne
obstaja. Agnostik pravi le, da nečesa ne ve oziroma ne
more vedeti. Gnostik pa po drugi strani pravi, da nekaj
zagotovo ve. Tako se meni zdi verjetnost, da obstaja
krščanski (osebni) bog, približno enaka verjetnosti, da
obstajajo škrati, vile, grški ali rimski bogovi. Tudi v odnosu
do škratov, vil in antičnih bogov sem agnostik. Ne vem, če
obstajajo, zdi pa se mi neprimerno bolj verjetno da ne, kot
pa da. To je agnosticizem. Zanimivo je, da so v odnosu do
antičnih bogov kristjani in muslimani gnostični ateisti, saj
pravijo, da zagotovo vedo, da antični bogovi ne obstajajo.
O ateizmu ateistov, ki ne obstajajo
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 18. februar 2013 @ 18:52 CET
V prvi polovici vašega odgovora se z ducatom aforizmov
trudite bralcem dopovedati, kaj je ateizem in kdo so ateisti,
nato pa v drugem delu svojega odgovora navajate serijo
navedkov in razmišljanj, na osnovi katerih se trudite
dokazati, da ateisti sploh ne obstajajo. Že od prej sem
sumil, da zahajate v protislovja, ker radi pozabljate, da je
mogoče popolnoma izgubiti spomin med dvema "copy-paste"
operacijama, pa nisem vedel.
O ateizmu ateistov, ki ne obstajajo
Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 20. februar 2013 @ 15:02 CET
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 18. februar 2013
Aries,
>>1. Strinjaš se, da ateisti niso nič slabši ljudje od vernikov,<<
...Veš kaj MC, vidim, da se vsi trudimo, da nekaj dokazali, imam pa čuden občutek, da hočem vso vodo oceana v loknjo na plaži spravit.
Kakorkoliže, vidim da je #1 odgovorljivo in se strinjava, da niso ateisti nič slabši ljudje od povprečnega teista.
Torej tu ni kaj govorit.
Na tvoje vprašanje kaj je mislim ko sem omenil "vernega znanstvenika, ki mogoče mnogo doprinesel znanosti, sem hotel reči, da vera ni nikaka prepreka ali prednost za "študiranje" kako neki sistem deluje.
Znanost samo dobi kar je že tam, ne ustvarja nobenih novih stvari ali zakonov, temveč odkri kar je že tam.
Tudi nisem trdil, da bila vere tista, ki naj bi pomagala znanstveniku to ali drugo odkriti. Odkril je pač ker tako sistem deluje.
Po versko rečeno je isti pomen, "tako je Inženir ta sistem planiral...in kako deluje, znanstvenik raziskuje, veren ali
neveren mora dobiti isti rezultat. Torej vera ni nikaka prednost ali ovira, da se dobi kako stvar "mašinerija" deluje.
'''''''''
#2
Da ateisti širijo "nedokazano", je resnica, ker ateizem, v glavnem slono na podlagi, češ, da za obsoj Boga "dovol dokazov" (popravi če je to napačno)
Če to postavimo za podlago, vernik, ki je do sedaj veroval in je relativno srečen je pa zelo verjetno zaradi "nedokazane ideje" da Bog ne obstaja izgubi vero.
To je za včerajšnjega teista danes pa ateista stanje zelo težko.
Kar za ateista NI.
To sem hotel reči, da smo z "nedokazano"
idejo napravil iz včerajšnjega teista v danes ateista...
Torej smo vzeli vse kar mu dajalo smisel in ponudili NIČ zameno. V tem momentu in in v tem primeru je eteizem "neupravičen" ker "še NI dokazan"....torej zakaj ne pustimo ljudem upanje, dokler ne odkrijemo ali govorimo resnico.
S to podlago trdim, da "intektualno" ateisti IN tudi teisti NE obstajajo, ker nobeden nima dokaza oz. sposobnost tako razumet, da bi rekel "VEM"
Teizem, kakor je danes krščanstvo ne škoduje človeku ali človeštvu NIČ.
Torej pustim teista, ki ima danes upanje, naj mu upanje ostane, ker mu ne moremo NIČ nudity, če ga prepričamo z /nedokazano/ "idejo", da Bog ne obstaja.
Naj sam najde in se usposobi, da stane na svojih nogah.
Kar berem, da trdiš da vera sloni na STRAHU je enostaven "BS".
Meni, kolikor jo imam sloni na UPANJU, da je Jezus tudi Kristus; NE kaj papež ali škofje verujejo.
Sedaj razumem, da te dejansko muči strah, če imajo slučajno kristjani prav glede pravičnosti o kateri je sam Kristus uči.....Jaz NE morem v tem pogledu NIČ po svoje spremeniti, "če verujem, da je Kristus tako učil"
Strah pred peklom je pa tvoja stvar in o tem se pogovori se s Kristusom.
Jaz verujem z /upanjem/ ne zaradi strahu. Mišljenje, da je strah razlog, da človek pravilno je enostavno "ignorantsko" besedičenje. Človek dela prav ker je tako ali drugače pravilno.
#3
>> Strinjam se, da če ne obstajajo dokazi, da nečesa ni, to
še ne pomeni, da tistega v resnici ni. A če bi se sklicevali
samo na to, potem bi lahko rekli, da dejansko obstaja VSE<<
Vidiš, to me res jezi, da se še stalno primerja obstoj zeusa, škratov in pd. v tem primeru Kristusom, o katerem, da je res je dokaz, takorekoč pred vrati.
Na ta način oz s to primrjevo zelo težko debatiram.
Ker ni potrebno dokazovati, da škrati ne obstajajo. To vemo.
Kar meje tudi razočaralo ko sem poslušal video pokojnega "voditelja" ateistov slovenije, ki se je isto a to idejo naslonil.....Če hočeš to primerjavo, potem ne moremo debatirati, ket nisem v tako /neumnem/ stanju, da bi izgubljal čas dokazovat, da palčki NE obstajajo.
So nekatere stvari na svetu, ki jih ni potrebno dokazovat.
Da se pa debatira Boga v spoštovanih krogih intektualcev,
drži.
Se pa nikjer ne sliši , da bi debatire o obstoju "palčkov in pd." (dajmo no MC kdaj bo tega konec) Saj vemo da kamenje pod zemljo ne govori in ni nobenjih prebivalcev v sredi Zemlje.
Še to lahko omenim, da uporabljaš, še zastarano trdilo, ko govoriš, mora samo teist dokazati obstoj Boga...še s tem oni slavni pokojni ameriški ateist - menda anglež, se ni zadovoljiv, ker probal dokazati NEBSTOJ Boga, v smislu, da bo vesolje in Zemlja nekoč prestalo in šlo v nič. Pa mu ni uspelo ker ni s tem dokazel NIČ.
Zanjimivo je, da kadarkoli berem ali poslušam krščanske apolođetike sem večjidel razočaran.
Isto gre kadar poslušam nasprotno, mi ne povedo nič kar bi dokazovalo NE-ostoj Boga, da sem skoraj prišel do zaključka, če hočem postati zelo veren naj poljušam "ateiste".
Ker ne more dokazati nič. Na filozofskem polju so še nižje.
Zato trdim, da je nemoralno oz. neupravičeno s tako nedokazano idejo širiti ateizem in delati včerajšnje teiste srečne v danes nesrečne ateiste.
Kar nikakor NE trdim, da so ateisti bol nesrečni; ampak v primeru, če enemu vzamemo psihološko hrano, ki je je celo življenje potreboval bo v kratkem crknil, če mu ne damo, nekaj kar bi mu nadomestilo kar je izgubill.
V tem primeru se bo dogodilo, da bo težko preživel "brezsmiselnost" današnjega dne.
#4 Sedaj smo pa tam kjer vsa znanost ne pomaga nič in postane vprašamje samo filozofsko, kaj naj bi bilo pred veliki pokom.
Preden se šoprimo, da bibija ne bi rešila tega vprašanje se lahko vpraša kako naj bilo človeku pred nekaj 1000 letji imogoče razložiti "velik pok" ko še danes znanstvenik (pazi kako bereš) si ne more praktično oz. razumsko - razen v številkah predstavljati, "velik pok"....kako naj bilo to razloženo ljudem nekaj 1000 let nazaj. To bi ne bilo mogoče niti v sposobnosti Boga, človeku to raztolmačiti.
Ti sam vidiš smisel v tem, da to se ne da, kar PA NE dokazuje, da ni bibilja nekako, vsaj v samem moralnem nauku delo Boga. (seveda je mnogo stvari) ki jih je človek izmisli sebi ali pa "sistemu" v korist.
#5 No no, MC...da si gnostik glede obstoja škratov vil in pd. /potem se smeješ kristjanom/ in sam si, dejansko sposoben biti v tem pogledu gnostik.
Saj razumeš filozofijo katero verujemo do mere, da se ne v najnižih krogih debatira možnost obstoja tega v obtoj katerga si agnostk.
Torej ostane edino, če se strinjamo, da nobeden ne more biti "razumsko" teist ali ateist, razen, če govorimo o škratih, vilah ali npr. FSM sem popolen "absoluten ateist"
Zato po moje ne bova izgubljala časa danes ne v bodočnosti z dokazovanjem neobstoja škratov in vil kakor ne kvadratnega kroga.
(sicer namenoma dana ta primerjava)
Medda smo prišli tako daleč, da nam ostane edino filozofija, kje še vedno drži staro pravilo:
"nothing comes out of nothing"
Nič se premakne - dogodi, če bi NE bilo povzročeno.
''''''''''''''''''''''''''''''''''
..upam, da sem se se dotaknil vseh pomembnih vprašanji.
Pozdravljen.
Pax.
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. februar 2013 @ 16:10 CET
Caute!
Prispeval/a: MC dne sreda, 20. februar 2013 @ 18:40 CET
Zahvaljujem se vam za čudovito misel Barucha Spinoze, ki
je aktualna še danes. Prepričan pa sem, da Spinoza, ko je
govoril o mislecih, ni imel v mislih teologov in še manj
starešin amsterdamske sinagoge, ki so ga izobčili s sledečo
fatvo:
»S sodbo angelov in svetnikov ekskomuniciramo,
odrezujemo, preklinjamo in anatemiziramo Barucha de
Espinozo, s privoljenjem starešin in vsega tega svetega
shoda, v navzočnosti svetih knjig … Gospod ga ne bo
pomilostil, odslej se bosta proti njemu kresala Gospodova
jeza in bes ter pognala nanj vse kletve, ki so napisane v
knjigi postave. Gospod bo pod soncem uničil njegovo ime
in ga zaradi njegovega hudodelstva odrezal od vseh rodov
Izraelovih, z vsemi nebeškimi kletvami, ki so zapisane v
knjigi postave.«
Vatikanske in holandske kalvinistične oblasti so to
histerično anatemo kajpak odobravale ter sodelovale pri
vseevropski gonji in prepovedovanju Spinozovih knjig, v
katerih se je Spinoza močno približal odpravi religioznega
boga. Niso ga zaman imenovali tudi »ateistična pošast«.
Primer preganjanja Spinoze pravzaprav kaže, kako so
velike monoteistične religije vedno naredile vse, da bi
zatrle napredne mislece. Religija (kot metafizika množic)
nujno zastrupi vse!
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 20. februar 2013 @ 21:29 CET
Ali si se odlločil, če veruješ v palčke....??
Ja sedaj to Spinoza objasnil, da palčkov ni.
''''''''''''''''
Naj probamo tako
Se s vsemo 4rimi oprijemaš ideje in si že prepričan
preden začneš govoriti, da nič "nadnaravnega duhovnega"
ne obstaja, zato bo težko debatirat.
Ne verjamem, da bi kaj dokazali, če dokažemo ali ateizem
upravičen ali ne.
Če tud dokažemo, da neupravičen, ne pomaga nič, saj bo vseeno obstajal
Je torej nepomebno, da to sploh dokazujemo, menda je
najbolše za vseh, da preidemo na filzofijo, ker tudi
znanstveno se ne, da nič abjektivnega dokazati glede Boga
in stočasno je realnost, metafizika ni nikakor del znanosti
in tudi znanost s tem ne ukvarja tega ne obravnava.
Atteist že v vnaprej je pripravljen reči, da nima smisla ker
ne obstaja nič nadnaravnega oziroma duhovnega
Vendar ne moremo nobeden filozifiji kot taki izgniti, ker del
oz, je človeško razmišljanje, in je postala filozofija del
človeke dinamike razmišljevanja
Filozofijo je za ceniti, ker je na dolgo in široko
predebatirala in zdefinirala skoraj vse možne hipotetične in
realne pojme, situacije in prepričanja.
Je tudi koristno orodje za tiste, ki se hočejo oddaljiti od
religije in teologije bližje racionalnejši logiki.
Filozofija je orodje iz časov, ko ni bilo na voljo drugih
instrumentov - ampak danes je naloga vseh da svojo
preferenco izrazijo v jeziku fizike in ne zgolj v jeziku
možnih logik.
Ne moremo več začeti s "Tabula raso" kar tu spodaj
navaja, kar je težko pravilno prevesti:
Tabula rasa, meaning blank slate in Latin, is the
epistemological theory that individuals are born without
built-in mental content and that their knowledge comes
from experience and perception. Generally proponents of
the tabula rasa thesis favour the "nurture" side of the
nature versus nurture debate, when it comes to aspects
one's personality, social and emotional behaviour, and
intelligence. The term in Latin equates to the
English "blank slate" (or more accurately, "scraped tablet")
(which refers to writing on a slate sheet in chalk) but
comes from the Roman tabula or wax tablet, used for
notes, which was blanked by heating the wax and then
smoothing it to give a tabula rasa.
Osebno ne verjamem, da je sploh kdo sposoben začeti z
gor omenjeno kondicijo razuma, smo že predaleč prišli, v
določene vzorce glede takega ali drugega obstoja
Ko gremo skozi evtualne dokaze v prid Boga jih je bilo 90%
striktno subjektivnih, nedokazljivih, nepreverljivih ali
povsem neprepričljivih - praktično so edine dve objektivno
zanimive struje razmišljanja bile teleološka in ontološka.
Najenostavnejši teleološki argument je Kalam argument:
Everything that has a beginning of its existence has a
cause of its existence;
The universe has a beginning of its existence;
Therefore:
The universe has a cause of its existence.
Teleološka struja je relevantna, če predpostavimo nujnost
kavzalnosti ter eno samo vesolje v vsej večnosti z jasno
definiranim začetkom in koncem.
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
aries.
.
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 20. februar 2013 @ 21:56 CET
Ne govori sebi kontradiktnih neumnosti.
" čudovita misel" ....za tebe ????? :)))))))))))))
Razlika med tvojim mišljenjem in Spinozo je infinitno
število sončnih let razdalje .
"Spinoza se vsaj NI mogel odločiti ali naj hodi ali plava.
Tebi pa naj bi bilo VSE jasno....daj človek...menda...???
Ne misliš, butalcem govoriš...sedaj si potegnil karto katero nisi nikoli pokazal...????
Spinoza govori o "metafiziki". Ti menda ne moreš tega niti napisati.
...čudovita misel za tebe....my.....??? Ti nič ne pomaga.
'''''''''''''''''''''''''''
aries.
Pax
[ Odgovori na to | Prijavi zlorabo | # ]
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 20. februar 2013 @ 21:56 CET
Spozna namreč, da so vse te identifikacije bile le razdrobljeni koščki ene in iste celote.
S tem spoznanjem se zgodi deidentifikacija ali osvobojenost od koščkov, ki se zato več ne morejo prepirati in biti v konfliktu.
Namesto njih je prisotna le celota, ki je gola resničnost in pravi, resnični mir.
Srečno.
Mirko
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 20. februar 2013 @ 22:10 CET
Mirko;
...ne tako hitro... ne gre kar pišeš..
Preberi naj prej tole:
Ne moremo več začeti s "Tabula raso" kar tu spodaj
navaja, kar je težko pravilno prevesti:
Tabula rasa, meaning blank slate in Latin, is the
epistemological theory that individuals are born without
built-in mental content and that their knowledge comes
from experience and perception. Generally proponents of
the tabula rasa thesis favour the "nurture" side of the
nature versus nurture debate, when it comes to aspects
one's personality, social and emotional behaviour, and
intelligence. The term in Latin equates to the
English "blank slate" (or more accurately, "scraped tablet")
(which refers to writing on a slate sheet in chalk) but
comes from the Roman tabula or wax tablet, used for
notes, which was blanked by heating the wax and then
smoothing it to give a tabula rasa.
Osebno ne verjamem, da je sploh kdo sposoben začeti z
gor omenjeno kondicijo razuma, smo že predaleč prišli, v
določene vzorce glede takega ali drugega obstoja
srečno
Ateizem in klerikalizem, ki rasteta iz istih korenin
Prispeval/a: MC dne sreda, 20. februar 2013 @ 22:32 CET
želji, da bi povedal vse, v resnici povedal samo tisto, kar
poveš ponavadi - to je popolnoma nič.
"Teofizika"
Prispeval/a: MC dne sreda, 20. februar 2013 @ 22:44 CET
v »teofiziko«, če smem uporabiti enoten izraz za mlatenje
prazne slame, kakršno pritiče teologiji, sholastiki, teozofiji in
gnozi, da o drugih ezoteričnih »pseudofizikah« sploh ne
govorim. A tudi če se lotiš mlatenja prazne slame z vso
resnostjo, je dobro, da prej poskrbiš za obvladovanje vsaj
osnovnih »metafizičnih« spretnosti – logike in (slovnice)
jezika, v katerem pišeš.
"Teofizika"
Prispeval/a: aries_1 dne četrtek, 21. februar 2013 @ 05:35 CET
katere sem v tem primeru sam kriv. Hudoen ego mi je všel izpod roke . Oprosti.!!!!
ps. glede napak si navadno potrpežliv in si bi uvideven,
ker, kakor sem videl si me razumel.
Kar sem stalno na tebi spoštoval.
Upam in želim, da se bo nadaljevalo.
pps: glede tega, da ti se ali nisi v kontradikciji s svojem
prepričanjem v uporabljanju metafizike pa me nisi
prepričal, kar sem bral v angleško definicijo.
Bomo videli,(bom še pogleda) če ti ne izrabljaš v debati definicije izrazov kakor ti paše,
Če vidim, da /sem v tem primeru napačen /bom napisal/ kar je umestno, glede tega.
lepo se imej
aries
"Teofizika" ???
Prispeval/a: aries_1 dne četrtek, 21. februar 2013 @ 08:13 CET
ali lahko ateist uporablje metafiziko ,
Ti nisi nikak ateist, če uporabljaš potrebuješ - uporabljaš metafiziko,
če to delaš je hipokritika, ke popolnoma v nasprotsvu
tvojim gnostičninega stališča glede škratom vil in pd.
*NIMAŠ* ti nima NOBEDEN ateist -
logično pravice, uporabljat metafiziko za karkoli.
TOREJ.!... Človek s tvojini pogledami,
mišljenjem in gvorico,
ki uprablja metafiziko ni nikak atest.
Tu samo 3 primeri od 1000čev.
The only thing atheists wholly reject/disbelieve in/ believe to be true is that there are no gods.......anything else, leprechauns, aliens, faieries, ghosts, demons, angels bigfoot, metaphysical, physical, real or imagined, is pretty much up for debate. Some will and some won't. Is it a bit hypocritical IMO to believe in something like angels or demons or ghosts but not gods, YES. Are they any less
"atheist" because they believe in something like ghosts, NO as the definition of atheism is one pertaining to gods only
.
know that the dictionary definition of atheist is "one who doesn't believe in God" but (correct me if I'm wrong) the main argument atheists make is that they don't believe in God because there is no evidence for it. Under that logic, wouldn't it be logically inconsistent for atheists to believe in anything spiritual or metaphysical that couldn't be proven scientifically? EDIT: I feel like a lot of people aren't answering my question. I realize that its possible for people to believe in anything, even if its self-contradictory. I'm just saying whether it is ILLOGICAL or IRRATIONAL for an atheist who rejects God because of lack of evidence to also believe in metaphysical things.
Metaphysics
Metaphysics asks “what is reality?” and also asks whether there is anything to say about this beyond what is said by science. This question can be paraphrased: “do you believe in the supernatural?” If you think there are angels, astrology or God, for example, none of which can be explained by science, then metaphysics has a place in attempting to explain how they work. Religions are supernatural and come with metaphysics as a standard feature. I reject the supernatural so I don’t need metaphysics.
Tako se povsod bere... Torej pazi kaj trdiš.
LPozdr.
Pax