V zadnjem četrtletju leta 2004 se je v primerjavi z istim obdobjem leto prej v petindvajsetih članicah Evropske unije občutneje povečala zaposlenost žensk, precej pa se je povečal tudi delež zaposlenih s skrajšanim delovnim časom in delež pogodbenega dela, je pokazala raziskava o delovni sili v EU, ki jo pripravlja evropski statistični urad Eurostat. Kot kažejo podatki Eurostata, je Slovenija pri vseh treh omenjenih postavkah med članicami unije, ki beležijo največje povečanje.

V zadnjem četrtletju leta 2004 je bilo v članicah EU zaposlenega oziroma vključenega v poslovno aktivnost 63,6 odstotka vsega prebivalstva v starosti med 15 in 64 let, kar je nekoliko več kot v primerjavi z istim obdobjem leto prej, ko je bilo zaposlenega 63,1 odstotka vsega prebivalstva v omenjeni starosti. V Romuniji in Bolgariji, ki naj bi v EU vstopili leta 2007, je bila zaposlenost v zadnjih treh mesecih lanskega leta nekoliko nižja kot v EU - v Romuniji je bila 57,4-odstotna, v Bolgariji pa 54,1-odstotna.


Delež brezposelnih v EU je v zadnjem četrtletju 2004 v primerjavi z istim obdobjem leto prej ostal praktično nespremenjen in znaša 8,3 odstotka med moškimi in 10,1 odstotka med ženskami. V Bolgariji je bila brezposelnost v tem obdobju višja od evropskega povprečja in je znašala 12,0 odstotka, v Romuniji pa je bila brezposelnost v zadnjem četrtletju 2004 nižja od povprečne brezposelnosti v petindvajsetih članicah EU in je znašala 8,5 odstotka.

V primerjavi z zadnjim četrtletjem v letu 2003 se je v zadnjem lanskem četrtletju občutneje povečala zaposlenost žensk (s 55,1 odstotka na 56,1 odstotka), medtem ko je zaposlenost moških ostala nespremenjena pri 71,1 odstotka. Po podatkih Eurostata je med vsemi članicami unije največje povečanje v zaposlenosti žensk beležila Slovenija (za 1,6 odstotne točke), sledi pa ji Španija s 1,4-odstotnim povečanjem zaposlenosti žensk.

V zadnjih treh mesecih leta 2004 se je med vsemi zaposlenimi v EU precej povečal delež zaposlenih s skrajšanimi delovnim časom. Pri moških je prišlo do povečanja za 0,5 odstotne točke na sedem odstotkov, pri ženskah pa za 0,9 odstotne točke na 31,3 odstotka. Največje povečanje na tem področju so zabeležile Belgija (iz 38,8 odstotka na 40,5 odstotka), Finska (z 18 odstotkov na 19,7 odstotka) in Slovenija (z 8,7 odstotka na 10,3 odstotka). Na tem področju je sicer opaziti precejšnje razlike med starimi in novimi članicami EU. V slednjih zaposleni s polovičnim delovnim časom predstavljajo manj kot 12 odstotkov vseh zaposlenih, v 15 starih članicah povezave pa je takšnih od 4,6 odstotka v Grčiji do 25,3 odstotka v Veliki Britaniji in 45,8 odstotka na Nizozemskem.

Občutno se je povečal tudi delež pogodbenega dela, pri katerem pa je povečanje večje pri moških (za 0,9 odstotne točke na 13,3 odstotka). Pri ženskah se je delež pogodbenega dela zvišal za 0,4 odstotne točke na 14,3 odstotka. Največje povečanje na tem področju pri moških sta zabeležili Slovenija (s 13,5 odstotka na 17,1 odstotka) in Švedska (z 11,7 odstotka na 13,5 odstotka.)

Povprečje opravljenih delovnih ur na teden v EU je v zadnjem četrtletju leta 2004 znašalo 41,1 ure, pri čemer pa je opaziti precejšnje razlike glede na spol, glede na vrsto dela ter med posameznimi državami. Zaposleni moški v petindvajseterici so v povprečju tako opravili 42,4 ure dela na teden, ženske pa so bile v službi 39 ur na teden. Največ ur na teden (46,0 ure) delajo delavci v kmetijskem sektorju, najmanj (38,7 ure) pa zaposleni v javni administraciji, šolstvu, zdravstvu in socialni delavci. Manj kot 40 ur tedensko v povprečju delajo zaposleni s polnim delovnim časom v Franciji, na Danskem, v Španiji, na Finskem in na Švedskem, več kot 43 ur na teden pa v Grčiji, Sloveniji in Latviji, je še sporočil Eurostat.
www.dnevnik.si