Ko človek zave se svoje moči,
ko vidi kaj z energijami lahko naredi:
takrat mora biti previden in trezen,
drugače pride nanj bolezen.
Lahko je bolezen telesa ali duha,
lahko te bolezni sploh ne prepozna.
Ko prepozna v svojem srcu Boga,
ko vidi, da vsa bogastva ima,
je v ljubezni in sjaju vsak dan,
in je tudi ponoči, ko sanja, nasmejan.
Vendar preizkušnjam ne more zbežati,
saj se z močjo v duhovnosti ne sme igrati.
Treba je biti pošten in ljubeč,
v brezpogojni ljubezni potrpežljiv in učeč.
|
Učenje v ljubezni
Prispeval/a: stojči dne torek, 5. julij 2005 @ 10:11 CEST
Kako res, draga Melita.
Vrata srca se odpirajo samo iskrenim in poštenim,
takim ki ne lažejo samim sebi.
Vsaka vrata, ki se lahko odpro,
se lahko tudi kadarkoli zapro,
saj so ta notranja vrata samo prehodi
iz bolj grobih
v finejše vibracije
miru in ljubezni. :)
lp
---
stojči
Uèenje v ljubezni
Prispeval/a: titanic dne sreda, 6. julij 2005 @ 10:35 CEST
res je vrata se lahko tudi zapro, če se mir in ljubezen ne ohranja in vzdržuje. Srečo ima tisti, ki to spozna, preden je prepozno, saj pot nazaj je toliko bolj težka, kot izkušnja ljubezni, če se ohrani.
Lp Melita
Učenje v ljubezni
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 6. julij 2005 @ 17:48 CEST
pohvala za tale odličen članek, ki nosi globoko resnično sporočilo. sam to vidim v besedah "Vendar preizkušnjam ne more zbežati...".
Preizkušnje v "učenju ljubezni", oz. na duhovni poti k Njemu v duhovnem smislu doletijo samo tiste, ki so v procesu preoblikovanja ali prerajanja, saj so to duhovne preizkušnje duše, bolečine naše vesti katare povzročajo hudi duhovi (shematski prebivalci astralne-onostrane sfere bivanja) pri vseh tistih, ki so v duhu dobri ljudje in kateri so v posesti resnice. Kadar hudobni duhovi prebujajo (in to se danes na veliko dogaja) zle sile katere so prisotne v človeku, tedaj nastane znani občutek tesnobe ali depresije kateri pripada preizkušnji. Nepoučen človek ne ve od kod to prihaja, saj ne ve za poreklo tega občutja.
Kajti pri vsakem človeku se nahajo hudobni kot dobri duhovi: hudobni se v njegovem hudem, a dobri v njegovem dobrem. Hudobni duhovi, kadar se približajo, sugestivno delujejo v nameri da se realizira zlo, a dobri duhovi, obratno. Na tej točki nastopi konflikt in borba iz katere nastane v človeku tesnoba, a to je preizkušnja. Taka preizkušnja zapeljevanja prihaja od hudega.
Notranja tesnoba pa obstaja tudi pri ljudeh kateri niso v duhovnih dobrinah in resnicah, vendar so te tesnobe iz tega naravnega sveta in niso duhovnega značaja. Razlikujejo se v tem da so te tesnobe povezane z stvarmi tega sveta. V vsaki preizkušnji gre za prevlado dobrega nad zlim in zla nad dobrim Zlo katero hoče da vlada se nahaja v zemeljskem-naravnem človeku, a dobro v duhovnem, oz. notranjem človeku. Če prevlada v človeku zlo, tedaj vlada naravni zunanji človek; če pa prevlada dobro v človeku, tedaj vlada duhovni človek v človeku.
V primeru da človek podleže, se njegovo stanje po preizkušnji poslabša in je mnogo težje kot pred preizkušnjo, saj je v tem primeru zlo doseglo oblast nad dobrim in neresnica nad resnico. Preizkušnja ima namen da se dobro pripelje do točke ko premaga zlo in resnica zmaga nad neresnico, da se ojača resnica in razprši zlo ter zmote. Preizkušnje imajo ravno tako namen da odprejo duhovnega notranjega človeka, in da se zemeljska osebnost da pod kontrolo duhovnemu. Ko je to enkrat realizirano, tedaj v človeku pride do razsvetljenja in spoznanja kaj je resnično in dobro, a kaj je neresnica in zlo. Od tod nastopi v človeku razumnost, preudarnost in modrost, ki ptem rastejo.
Za človeka v preizkušnjah se bori edino Gospod Bog; če pa človek ne veruje v to da se edino Gospod za njega bori in za njega zmaguje v tej vesoljni borbi; tedaj bo trpel samo zunanje preizkušnje katere pa mu nič ne koristijo.
lep dan,
Miran
Uèenje v ljubezni
Prispeval/a: titanic dne petek, 8. julij 2005 @ 14:44 CEST
Lep dan, Melita