Igor Kononenko

Lao Ce (Lao-Tzu, Lao Zi)(570?-490? BC)
Kitajski modrec in filozof, utemeljitelj Taoizma

»Lao« pomeni častivreden, »Zi« pa je spoštljiv dodatek k imenu visoko spoštovanih učenjakov, zato lahko ime Lao Zi prevedemo kot »izkušen mojster«. Lao Ce-jevo rojstno ime je bilo Li Erh Boyang, posmrtno pa so ga imenovali še Dan, kar pomeni skrivnosten.

Malo je znanega o njegovem življenju. Izročilo pravi, da je bil rojen v prefekturi Ku v državi Chu, ki je danes okrožje Luyi v provinci Henan. Delal je kot arhivar v cesarski knjižnici dinastijskega dvora Zhou. Konfucij ga je srečal blizu današnjega Luoyanga, kjer sta v naslednjih mesecih veliko diskutirala, kar je imelo odločilen vpliv na Konfucija. Za tem je Lao Ce zapustil službo in potoval proti zahodu v državo Qin. Od tu je, ko je bil star 80 let, izginil v Tibet. Pred tem ga je po izročilu stražar na zahodni meji prepričal, da je, preden je odšel v Tibet, zapisal svojo modrost. Do takrat je svoje znanje širil samo po ustnem izročilu. Lao Cejev odgovor na stražarjevo prošnjo je bil filozofski tekst Tao Te Ching (Pot po Zakonu Vrline), ki je imel na Kitajskem velik vpliv. Tao je brezobličen in nerazložljiv izvor vsega. Tao se prevaja kot Pot, osnovni koncept pa je aktivnost skozi neaktivnost. To ne pomeni sedeti in nič delati, ampak da so spontane akcije v skladu s Taom (v skladu z naravnimi silami in naravnim redom stvari) lažje in bolj plodne kot aktivni poskusi nasprotovati Tau. Po tem principu, če ne delaš nič, lahko izvršiš vse. Lao Ce je učil, da se je treba izogibati nasilju in da je vojaška zmaga čas žalovanja zaradi nujnosti uporabe sile proti drugim živim bitjem, in ne priložnost za zmagovalno slavje. Modrec Taoizma nima nobenih ambicij, torej ne more nikoli ne uspeti; tisti, ki nikoli ne more ne uspeti, vedno uspe; tisti, ki vedno uspe, je vsemogočen.

CITATI:

»Tao je vedno nedelovanje, vendar ne obstaja nič, česar ne počne.«

»Okultne sposobnosti so samo cvetlice Taa, in začetek nespameti. Zato Mojster temelji na bistvenem in ne na plitvem. Se zanaša na sadeže in ne na cvetlice.«

»Pri učenju je vsak dan nekaj pridobljenega, pri sledenju Taa je vsak dan nekaj izgubljenega.«

»Kdor je vedno brez želja, vidi skrivnost; kdor vedno nekaj želi, vidi manifestacijo.«

»Modrec ostane v stanju nenavezane akcije in uči brez besed... ustvarja, ne da bi posedoval, deluje brez pričakovanj, dosega, ne da bi ostajal v svojih dosežkih.«

»Če bi uporabljal Tao kot princip vladanja, ne bi obvladoval ljudstva z vojaško silo.«

»Kako lahko vladar velike države tako zelo skrbi zase, da ignorira ljudstvo?«

»Dobri so učitelji ne-prav-dobrih, ne-prav-dobri so varovanci dobrih. Če ne ceniš svojega učitelja ali če ne ljubiš svojega učenca, čeprav si pameten, si globoko v zmoti.«

»Kadar vlada modrec, ljudem očisti um in jim napolni trebuhe, oslabi njihove ambicije in ojača njihove kosti.«

»Čeprav izgubiš telo, ne umreš.«

»Če se ljudje ne bojijo smrti, kako jih boš prestrašil s smrtjo?«

»Če ne ceniš redkih zakladov, boš odvrnil druge od kraje.«

»Znebi se zvitosti in opusti dobiček, pa tatovi in zločinci ne bodo obstajali.«

»Več kot je zakonov, bolj revni so ljudje. Bolj natančni ko so zakoni, več je lopovov in kriminalcev.«

»Svet je duhovno vozilo, ki se ga ne da nadzirati.«

»Zmaga ni nikoli sladka. Zmaga je sladka tistim, ki uživajo v ubijanju.«

»Če razumeš druge, si pameten, če razumeš sebe, si razsvetljen.«

»Obvladovanje drugih je moč, obvladovanje sebe je resnična sposobnost.«

»Če veš, kako biti zadovoljen, si bogat.«

»Prava vrlina se nikoli ne hlini in nima namenov. Plitva vrlina hlini in ima vedno namen.«

»Če umreš brez izgube, si večen.«

»Nekateri izgubijo, pa dejansko pridobijo. Nekateri pridobijo, pa dejansko izgubijo.«

»Nasilnež ne izbere kraja svoje smrti.«

»Izguba ni tako slaba kot želeti več.«

»Lahko poseduješ svet, ne da bi ga manipuliral. Ne glede koliko manipuliraš, ne moreš nikoli posedovati sveta.«

»Dobro vzamem kot dobro, tudi slabo vzamem kot dobro. To je prava dobrota.«

»Zaupam zaupanja vrednemu, zaupam tudi nevrednemu zaupanja. To je pravo zaupanje.«

»Veličina je v tem, da se postaviš niže.«

»Modrec obravnava stvari, kot da so težavne, zato nima nikoli težav.«

»Pot tisočih kilometrov se začne z enim korakom.«

»Težki problemi v življenju se vedno začnejo kot preprosti.«

»Ko se nasprotniki spopadejo, bo tisti, ki mu je žal, zmagovalec.«

»Resnične besede niso moderne. Moderne besede niso resnične.«

»Nič ni bolje, kot vedeti, da ne veš. Ne vedeti, pa misliti, da veš, to je bolezen.«

»Dlje ko greš, manj veš.«

»Kdor ve, ne govori. Kdor govori, ne ve.«

»Tisti, ki resnično ve, ni obsežno učen. Kdor je obsežno učen, v resnici ne ve.«

»Več orožja nasilja, več bede za človeštvo. Zmaga nasilja se konča v obredih žalovanja.«

»Za najboljše vladarje ljudje komajda vedo, malo slabše vladarje ubogajo in jim ploskajo, najslabše pa prezirajo.«

»Če ne spoštuješ ljudi, te ljudje ne bodo spoštovali.«

»Dober vladar malo govori in ko je njegovo delo končano in njegov namen izvršen, bodo rekli: 'Sami smo to naredili'.«

»Ko učenci najvišjih razredov slišijo o Tau, ga prevzamejo in resno prakticirajo. Učenci srednjih razredov ga jemljejo na pol resno. Učenci najnižjih razredov pa se mu smejejo. Če se mu ne bi smejali, ne bi mogel biti Tao.«

»Tisti, ki dobi, ima malo. Tisti, ki deli, ima veliko.«

»Zares svoboden človek je tisti, ki doseže svoje sanje, ne da bi se zanašal na druge.«

Učitelji modrosti 24

Učitelji modrosti 22