Piše: Igor Kononenko

Huang Po((ime za časa življenja: Hsi Yün) (prva polovica 9. st. n.št.))
Mojster zena in duhovni učitelj

Sprva je bil menih blizu rodnega kraja na planini Huang Po (po kateri je dobil posthumno ime) v današnji provinci Kiangsi na Kitajskem. Želel je postati učenec mojstra Ma-Tzuja, vendar je prispel, ko je mojster že umrl. Postal je učenec Pai-Changa. Pozneje je prebival v različnih samostanih, dokler ni ustanovil svojega in ga poimenoval Huang-Po. K njemu je prihajalo na tisoče učencev, ki so v njemu prepoznavali vzvišenega modreca in učitelja. Med drugim je bil njegov učenec tudi slavni mojster zena Rinzai (Lin Chi). Svoje tuzemno bivanje je končal okoli leta 850. Postuhmno mu je takratni car dodelil naziv učitelja zena, ki uničuje vse omejitve. Huang Po ni ničesar zapisal, ohranili pa so se zapiski nekaterih njegovih učencev.

Cenil je edino intuitivno metodo najvišjega učenja, ki se ga ne da izraziti z besedami - prenos duha z duhom. Zato je vedno poudarjal zavajajoč pomen besed in pojmov. Simboli nas zavajajo, da si ustvarjamo predstave o fizičnem in o duhovnem svetu, ki sta oba nerealna, neobstoječa privida, produkt miselnih aktivnosti razuma. Poudarjal je enost vseobsegajočega duha in svaril pred ustvarjanjem predstav o poti (tao), o naravi kozmičnega in transcendentalnega absoluta (buddha), o resnici in področju realnosti (dharma), o vrhovni modrosti (bodhi), kot tudi pred ustvarjanjem predstav o vsakdanjem svetu. Pojmi v zenu se uporabljajo samo pogojno, kot pripomoček. Vsako zunanje sredstvo za doseganje razsvetljenja je treba uporabljati previdno in začasno. Tudi obstoj posameznika je minljiva. Poglabljanje v zen vodi do izkustva enosti, v kateri posameznik ne obstaja več.

Huang Po je priporočal vzdržnost, umirjenost in modrost. Osnovno načelo njegovega učenja je biti izven vsega, brez vsake navezanosti na svet minljivih stvari kot tudi brez navezanosti na kakršnokoli znanje, učenje, delovanje, potrebo po iskanju in doseganju česarkoli. Prav tako odsvetuje potrebo po delanju dobrega, saj je delanje dobrega enako napačno kot delanje slabega, če se dela zaradi cilja in ne zaradi delovanja samega. Delanje dobrega je sprejemljivo, če ni njegov namen nabiranje zaslug ali doseganje razsvetljenja. Tisti, ki naredi dobro delo, ne sme biti vezan niti na samo dobro delo niti na njegov učinek. Pravo sočutje je popolnoma naravno in ne dovoljuje niti najmanjšega občutka samozadovoljstva. Samo tisti, ki je izven dobrega in slabega, je svoboden, razsvetljen in pozna vrhovno modrost, ki je neopisljiva in nedoumljiva. Samo razsvetljeni človek ne podleže spopadu med zakonom, ki upravlja univerzum, in svobodno voljo, saj se pri njem svobodna volja in zakon univerzuma prekrivata in dopolnjujeta.

Končni cilj je zedinjenje z ničnostjo. Ko dosežemo ničnost, lahko prodremo celo izza ničnosti - mesec ali drevo moramo najprej opaziti kot ničnost, zatem pa, v novem smislu, kot mesec ali drevo. Ničnost je stanje, v katerem ostane samo 'nedelovanje'. To ne pomeni izničenje, ampak delovanje, ki ni preračunano, ampak spontano nenavezano delovanje, ki svobodno odgovarja zahtevam v vsakem trenutku. Razsvetljenje mora priti v trenutku, nepričakovano, ne glede na to, če smo šli skozi pripravljalne stopnje ali ne. V principu se lahko vse predstopnje zavržejo, čeprav se zaradi razlogov, ki niso v neposredni zvezi z razsvetljenjem, od slednika zena vseeno zahteva določena dobrota in sočutje do vseh živih bitij. .

CITATI:

»Ne obstaja nič, kar bi bilo potrebno doseči.«

»Kdorkoli opaža obstoj materialnega sveta, je na napačni poti.«

»Vsa zavestna bitja niso nič drugega kot vseprisotni duh, izven katerega ne obstaja nič. Ta duh je brez začetka, je nerojen in neuničljiv. Nima niti barve niti oblike in ne pripada pojavnim stvarem.«

»Ni razlike med prosvetljenimi in običajnimi bitji, razen da so slednja navezana na oblike in razsvetljeneje iščejo izven sebe.«

»Razsvetljenje se pojavi le, ko se opusti vsako pojmovno odločanje in ko se pozabi na vsakršno obliko hrepenenja.«

»Ker so vsa bitja v osnovi in v vsakem pogledu že popolna, ni potrebno da človek dopolnjuje to popolnost z nesmiselnim delovanjem, ... kot je npr. nabiranje neštetih zaslug.«

»Samo v sebi prebudite vsesplošni duh in tedaj nimate več kaj doseči.«

»Duh je kakor nebeška praznina, v kateri ne obstaja zmešnjava ali zlo.«

»Če bi se ljudje znebili pojmovnega mišljenja, bi vse dosegli.«

»Tisti, ki delajo zlo, ker so navezani na oblike, po nepotrebnem podlegajo bodočim inkarnacijam; medtem ko tisti, ki delajo dobro, ker so prav tako navezani na oblike, se podvržejo naporom in odrekanju, kar prav tako nima nobenega smisla.«

»Dovolj je, da obstaja nerazumski vpogled in nič več.«

»Naša prvobitna narava absoluta je v resnici popolnoma brez vsake objektivnosti. Je vseprisotna, neslišna in čista ničnost. Je vzvišena, skrivnostna in umirjena radost. Za globoko pronicanje v njeno bit je potrebno osebno prebujenje.«

»Ni se potrebno navezovati na čutila niti se jim izogibati.«

»Če sledniki poti želijo postati razsvetljeni, ni potrebno da preučujejo nikakršne spise, ampak samo da prekinejo vsako iskanje zunaj sebe in da se osvobodijo od navezanosti na stvari.«

»Običajni ljudje se obračajo k doživljajskemu svetu, sledniki poti pa se obračajo k duhu. Toda resnično vrhunsko spoznanje pomeni pozabiti eno in drugo. Prvo je preprosto, druga pa silno težko. Ljudje nočejo pozabiti na lastni duh, ker se bojijo, da bodo padli v ničnost brez možnosti, da bi se za kaj oprijeli. Ne vedo, da prava ničnost ni prazna ničnost ampak raven vrhunske resnice.«

»Vsi mentalni pojmi vodijo v zgrešenost. Obstaja samo prenos duha z duhom.«

»Zamenjati zunanji svet za duh je isto kot zemanjati lopova za lastnega sina.«

»Če ne bi bilo zablode, ne bi bilo niti razsvetljenja.«

»To je edina resnica - vse je laž.«

»Neumneži zavržejo pojave, ne pa tudi misli; modreci zavržejo misli, ne pa tudi pojavov.«

»Zakaj bi predpostavljal, da je pot neka stvar, ki bi ji lahko sledil?«

»Prenehati iskati pomeni obstajati v pomirjenosti.«

»Pojmi so vezani na čutila in ko se na tej osnovi pojavijo tudi čuti, je transcedentalna modrost prekrita.«

»Ko telo in duh ustvarijo spontanost, je pot dosežena in duh doumljen.«

»Modreci zavržejo učenost in najdejo mir v spontanem delovanju.«

»Čas, ki je brez začetka, in sedanji trenutek sta eno in isto... Samo tvoje iskanje jih naredi različne.«

»Tudi če bi lahko videl duha, bi bil to le odsev duha na objektivni ravni.«

»Posedovanje ogromnega znanja se ne more primerjati s prenehanjem vsakršnega iskanja.«

»Biti popolnoma očiščen od vseh pojmov pomeni biti v stanju modrosti.«

»Duh je kakor sonce, ki vedno, v neizmerni praznini, sije spontano, brez namena, da bi to počel.«

»Pot posvečenih in pot demonov enako zgrešijo cilj.«

»Skozi celo to življenje ne moreš biti nikoli gotov, da boš dočakal naslednji tenutek.«

»Osnovno učenje dharme je, da ne obstajajo dharme; toda tudi to učenje o ne-dharmah je samo tudi dharma; in ko je prenešeno učenje o ne-dharmah, kako je učenje dharme lahko dharma?«

»Vaši globoki prikloni so zaman. Ne verjemite v take ceremonije. Bežite od takih lažnih verovanj.«

»Vsak pojav, ki obstaja, je produkt mišljenja.«

»Kadar se absolut ne išče, ni absoluta, ki bi se lahko našel.«

»Od vedno ste bili eno z absolutom, pa se zato ne pretvarjajte, da lahko dosežete to enost s pomočjo raznih vaj.«

»Kako lahko sploh upate, da se boste približali resnici skozi besede? Ona se ne more niti opaziti - niti subjektivno niti objektivno. Popolno razumevanje lahko pride do vas samo s pomočjo neizrekljive skrivnosti.«

»Prenašanje tolikšnega nepotrebnega trpljenja je lahko samo ogromna zabloda.«

»Ko se ustavi vsaka oblika mentalnega procesa, se ne oblikuje niti delček karme.«

»Ničnost je vseprežemajoča nedotaknjena lepota, je samoobtoječi in neustvarjeni absolut... Je dragulj neprecenljive vrednosti.«

»Če imate najmanjši namen, da se spustite v pojmovno razmišljanje, se pazite, ker vas bo vaš namen odnesel v kremplje demonov. Zavestno odpovedovanje tega namena in celo samo zavedanje, da nimate tega namena, je prav tako dovolj, da vas preda v oblast demonov.«

»Takoj, ko se usta odpro, priteče zlo.«

»Razsvetljeni ne živijo v svetlobi niti navadni ljudje v temi, ker resnica ne pozna take razlike.«

»Opazivati kapljico vode pomeni opazovati naravo vseh voda v vesolju.«

»Duh vseeno obstaja, vendar na tako čudežen način, da ga ne moremo pojmovati. To je obstoj, ki ni obstoj; je ne-obstoj, ki je vseeno obstoj.«

»Uporabiti moraš modrost, ki izvira iz ne-dvojnosti, da bi uničil svojo dvojno intelektualnost, ki oblikuje pojme.«

»Narava in vaše opažanje narave je eno in isto. Ne morete ga uporabiti, da bi videli nekaj zunaj njega.«

»Nikar ne delajte razlike med absolutom in vidnim svetom.«

Učitelji modrosti 25

Učitelji modrosti 23