|   Nihče ni vedel kaj nas čaka,
kako usoda življenja tok pretaka,
a ko spominjaš otroških se dni,
kaj dal bi, da bi bi spet brez skrbi.
Ko mama potolaži vsakeršni jok
in oče se hvali: "To moj je otrok".
Pa veš, da je že daleč tedaj,
ko menil si, da... svet je le raj,
ko menil si, da je konec sveta,
že če zgodbica se nesrečno konča.
Zdaj več ne upaš živeti v raju,
bilo prelepo bi kot cvetje v maju,
pa vendar zavedajoč se, da življenje je dar,
bi morali iz njega narediti si raj.
Da nas po svetu ne bi vodil le um,
da ni važno le to kaj je pogum,
ampak, da pot ti ustira srce
in daje ti smisel, čeprav nevede.
|
NE ZAMUDITE
Usoda življenja tok pretaka
Prispeval/a: tai dne sobota, 2. april 2005 @ 01:17 CEST
res je, da ta spomin vedno spremlja neka bolecina... tisto zavedanje, da obstaja nek trden realen svet, ki je tako zelo drugacen od mojega...
pa vendar... vem, da bo v meni vedno delcek otroske duse, ki verjame v tisto pravo ljubezen, skace po luzah v dezju in si gleda podobe oblakov, in to ne glede na to, kar pravijo drugi...
in, zakaj ne bi danes naredili nekaj spontanega, preprostega, navihanega... nekaj otroskega za svojo otrosko duso?
pozdravcek, tanja
---
think different