|   Ko ti tvoj edinstven nasmeh
izuši še tvojo zadnjo biserno
solzo...
In ko ti tvoja - zadnja biserna solza,
izravna - tvoj edinstven nasmeh...
Verjemi mi človek.
Takrat si vstopil v prostor - iza prostora.
Bil si izbran.
Izbran da izbereš njega,
ki se začne prav tam - kjer se ti končaš.
Nekaj čisto novega je;
Ko spoznaš - da v sebi že vse imaš.
Ko spoznaš - da trud svoj lahko prodaš.
Pot o kateri vam govorim ima veliko imen.
Nekateri ji pravijo pot ljubezni.
Drugi ji pravijo pot bojevnika.
Jaz ji pravim Pot poti.
Zakaj?
Zato, ker izpolnjenost srca
te tam edino preživi.
I-Z-P-O-L-N-J-E-N-O-S-T...
Srečal sem takšne,
ki so to besedo črkovali z večjim pogumom,
kot bi pa jaz uspel črkovati
letnico svojega rojstva.
Kakšna je tvoja zgodba?
|
NE ZAMUDITE
Pot poti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 27. marec 2005 @ 18:33 CEST
s svojim razmišljanjem si presegel sebe. Zares globoka misel in globoki pomeni, ki se neposredno ne izražajo. Ura hrepenenja in spolnitve se začenja v prahu včerajšnjega dne. Včeraj in jutri govorita prek danes. Prav v tem loku sebe najpogosteje srečujemo in spoznavamo v novi kakovosti, ko se razodevamo obenem kot sprašujoče bitje današnjega dne in odrešujoče bitje jutrišnjega dne. Bolj kot smo globoko telesni, bolj smo visoko nadčasovni. Gre za dvojno zaznavanje časa, ta pa pomeni specifično človeško višino. To je pot poti, o kateri si napisal tako lepo poezijo.
Lep pozdrav
Tatjana