|  Piše: Miran Zupančič
 Bog je en, ki je stvarnik vesolja in vzdrževalec vesolja, ki je torej Bog nebes in Bog zemlje.
Obstojata dve stvari katere kreirata življenje duhovnega sveta (nebes) v nas ljudeh: dobrota ljubezni in resnica vere. To življenje imamo ljudje od Boga in prav nič ni od nas ljudi. Vse kar imamo je tako božanski Dar. Zato je naša prva stvar, da cerkve priznavajo Boga, tako kot mi posamezniki. Zaupati Mu, verjeti v Njega in ljubiti Ga.
Tisti, ki so rojeni v cerkvi morajo priznavati Boga ( Jezusa Kristusa), Njegovo božansko poreklo in Njegovo človečnost, ter verovati v Njega ter ljubiti Ga, kajti pra vse rešitve ter odrešitve prihajajo od Gospoda Boga(Jezusa Kristusa). To nas uči Gospod v Janezu:
"Kdor veruje v Sina ima večno življenje;
kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje,
ampak ostane pri njem božja jeza."(Janezov Evangelij 3, 36).
Janez:
" Volja tistega, ki me je poslal, pa je,
da ne izgubim nobenega od teh,
ki mi jih je dal, marveč jih obudim poslednji dan.
Volja mojega Očeta je namreč,
da ima vsak, kdor vidi Sina in
veruje vanj,
večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.(Janezov Evangelij 6, 40).
Janez:
"Jaz sem vstajenje in življenje:
kdor veruje vame, bo živel, tudi če
umrje;
in kdorkoli živi in veruje vame,
vekomaj ne bo umrl."(Janezov Evangelij 11, 25, 26).
Zaradi tega ne morejo biti povezani z Gospodom tisti, ki ne priznavajo Gospoda(Jezusa Kristusa) in Njegovo božanstvo, pa tako, ne morejo imeti nikakršen delež s angeli v nebesih, kajti nihče ne more biti povezan s Bogom drugače kakor z Gospodom, tako tudi uči Kristus Janeza:
"Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, je pripovedoval(razodeval) o njem."
Janez:
"In tudi Oče, ki me je poslal,
je pričal o meni:
vendar vi niste nikoli slišali njegovega
glasu
ne videli njegovega obličja."(Janezov Evangelij 5, 37).
Matej:
"Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne
pozna Sina kakor le Oče, in nihče ne
pozna Očeta kakor le Sin, in komur
in komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni
vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas
bom poživil." (Matejej Evangelij 11, 27).
Janez:
"Jaz sem pot, resnica in življenje.
Nihče ne pride k Očetu razen po meni."(Janezov Evangelij 14, 6).
Tako nihče ne more biti povezan z Bogom razen v Gospodu(Jezusu Kristusu), to je zaradi tega, ker je Oče v Njemu ter so enaki, kakor On tudi uči v Janezovem Evageliju:
"Če ste spoznali mene,
boste spoznali tudi mojega Očeta.
Že zdaj ste ga poznate in videli ste ga."
Filip mu reče:"Gospod, pokaži nam
Očeta in zadosti nam bo." Jezus mu
odgovori:"Filip, toliko časa med
vami in me nisi spoznal?
Kdor je videl mene, je videl Očeta.
Kako moreš reči:"Pokaži nam Očeta?
Mar ne veruješ,
da sem jaz v Očetu in Oče v meni?
Besed, ki vam jih govorim,
ne govorim sam od sebe;
ampak Oče, ki prebiva v meni,
opravlja svoja dela.
Verujte mi, da sem jaz v Očetu in
Oče v meni;
če pa tega ne verujete,
verujte zaradi del samih.
Resnično, resnično vam povem:
kdor veruje vame,
bo dela, ki jih opravljam,
opravljal tudi sam
in še večja kot ta bo opravljal,
ker grem k Očetu.
Kakorkoli boste prosili v mojem
imenu", bom storil,
da se Oče poveliča v Sinu.
Če me boste kaj prosili v mojem
imenu,
bom storil."(Janezov Evangelij 14, 7-14).
Glede na to, da je Oče v Gospodu, a Oče in Gospod so eno, pa je vera v Gospoda pravilna in tisti, ki v Njega veruje ima tako večno življenje, in iz tega nam je povsem jasno da je Gospod(Jezus Kristus) Bog. Da je Gospod Bog nas uči Beseda(Božja), kot pri Janezu:
"V začetku je bila Beseda (Bog)
in Beseda je bila pri Bogu
in Beseda je bila Bog.
Vse je po njej nastalo
in nič kar obstaja,
ni brez nje nastalo.
V njej je bilo življenje
in življenje je bilo luč ljudem.
In Beseda je človek postala
in se naselila med nami.
Videli smo njeno slavo,
slavo, ki jo ima po Očetu kot
edinorojeni Sin."( Janezov Evangelij 1, 1, 3, 14).
Izaija:
"Zakaj dete nam je rojeno,
sin nam je dan,
oblast je na njegovih ramah.
Imenuje se:
Čudoviti svetovalec, močni Bog,
Oče na veke, knez miru." (Knjiga prerokov Izaija 9, 6).
Izaija:
"Glej devica bo spočela
in rodila sina,
ki ga bo imenovala Emanuel (Bog v nas)
(Knjiga prerokov Izaija 7, 14; Matejev Evangelij 1, 23).
Vsem je dobro znano, da je Gospod Bog dokazal vstajenje z celim telesom, kajti v grobu ni ničesar pustil, o čemur je kasneje v prikazovanju prepričeval svoje učence ( da verujejo) ko jim je govoril:
Jezus se prikaže učencem.
Pod noč tistega dne prvega v tednu, ko so bila, kjer so se zadrževali učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil med nje in jim rekel:"Mir vam bodi!" Ko je to izrekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel:
"Mir vam bodi!
Kakor je Oče mene poslal,
tudi jaz pošiljam vas."
Ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim
dejal:
"Sprejmite Svetega Duha!
Komur grehe odpustite,
so jim odpuščeni;
komur jih zadržite,
so jim zadržani."
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi med nje in jim reče:
"Mir vam bodi! Potem reče Tomažu:"Položi svoj prst semkaj in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren." (Janezov Evangelij 20, 19. 26; Luka 24,(31) 36).
Čeprav je bil človek od kosti in telesa, je kljub temu vstopal skozi zaprta, a potem ko se je pokazal, je postal neviden (Janezov Evangelij 20, 16. 26; Luka 24, 31-prečitajte si!). Povsem drugače pa se dogaja vsakemu človeku, kajti človek doživi vstajenje samo v smislu svojega duha, a ne vstajenje s telesom.
Zato je Gospod, ko je dejal da on ni kot neki duh, je s tem dejal, da ni kot smrtni človek. Iz tega nam je povsem jasno, da je v Gospodu tudi Njegovo človeško božansko.
Vsak človek ima tako od očeta esenco svojega življenja, ki se imenuje njegova duša, a to kar imenujemo telesno, je to manifestacija iz te njegove esence. Zato je naše telo zrcalo naše duše, saj s pomočjo telesa krmili duša s svojim življenjem po svoji volji. Od tod prihaja da se ljudje rojevajo podobni svojim staršem in da se sorodniki prepoznajo Iz tega se lahko vidi kakšno je bilo telo, oz. kakšna je bila človečnost Gospodova. Kajti, bila je kot samo božanstvo katero je v bistvu Njegovega življenja, oz. Njegove duše( katera je) od Očeta. Zato je rekel:
"Kdor vidi mene vidi Očeta." ( Janezov Evangelij 14, 9).
Tako vidimo, da je Gospodovo božansko in Gospodovo človeško ena oseba, učenje je iz vere - sprejeto v celotnem krščanskem svetu, ki se glasi:
"Čeprav je Kristus Bog in človek, vendar nista dva, ampak je en Kristus, in rasnično on je popolnoma eden in ena edina oseba; kajti kot je telo in duša en človek, tako je tudi Bog in človek en Kristus." ( To je Anastazijevo verovanje).
Tisti, ki imajo o božanstvu predstavo treh oseb ne morejo imeti predstavo o enem Bogu.Tisti, ki o božanstvu imajo pojem trojice v eni osebi imajo lahko predstavo o enem Bogu, ter lahko rečejo:"en Bog" in misliti prav tako na enega Boga.
Pravilno predstavo trojice v eni osebi dobimo kadar se pomisli da je Oče v Gospodu in da Sveti Duh prihaja iz Gospoda. Tedaj je troenost v Gospodu: sama božanskost, ki se imenuje Oče, božansko človeško kar je Sin, in prihajajoče božanstvo, kar je Sveti Duh.
Glede na to da je vse božansko v Gospodu, ima On vso oblast nad nebesi ( duhovnim svetom) in na zemlji, kar tudi sam to govori Janezu:
"Oče...je dal vse v roke Sina" ( Janezov Evangelij 3, 35).
Janez:
"Oče je dal Sinu oblast nad vsakim telesom"( Janezov Evangelij 17, 2).
Matej:
" Vse je meni predal Oče"
"Dana mi je vsa oblast na nebu in na zemlji"
(Matejev Evangelij 28, 18).
Takšna je moč božanstva.
Kdor trdi da je človeško Gospodovo podobno nekemu človeškemu drugega človeka ne mislijo na Njegovo oploditev iz samega božanstva, niti ne jemljejo v razmislek da je vsakršno telo slika ( arhetip) njegove duše. Ne mislijo niti o njegovem vstajenjem z celim telesom, niti o njegovi pojavnosti ko se je materializiral in dematrializiral, ko Mu je obraz sijal kot sonce - niti o tem kar je Gospod rekel o veri v Njega, o tem da je eno s Očetom, o Svojem proslavljanju ter o oblasti na nebu in zemlji. Ti ne mislijo, da so te stvari božanske, a do so izgovorjene z Njegovim človeškim.
Gospod je prišel na svet da reši rod človeški, ki bi drugače umrl v smrti večni, in rešil ga je tako, da je premagal peklenske svetove kateri so napadali vsakega človeka, ki je prišel na ta svet in kateri je odhajal z sveta. Tako lahko sedaj drži peklenske sfere večno podjarmene. Da je Gospod premagal peklenske sfere On nam sam govori skozi Janeza. Ko je bila blizu huda muka na križu. Jezus tedaj izreče:
"Zdaj je moja duša vznemirjena.
In kaj naj rečem:
Oče, reši me iz te ure?
A zaradi te ure sem vendar prišel.
Oče poveličaj svoje ime!"
Tedaj je prišel glas iz nebes:" Poveličal
sem ga bom spet poveličal."
Množica, ki je stala zraven in to slišala
, je rekla: "Zagrmelo je." Drugi pa so menili:"Angel mu je govoril." Oglasil se je Jezus in rekel:
"Ta glas ni nastal zaradi mene,
ampak zaradi vas.
Zdaj je sodba nad tem svetom,
zdaj bo vladar tega sveta izgnan,
in ko bom povzdignjen z zemlje,
bom vse pritegnil k sebi."
To je rekel, da je nakazal, kakšne smrti bo umrl. Množica mu je odgovorila: "Slišali smo iz postave, da Kristus ostane vekomaj; kaj potem govoriš, da mora biti Sin človekov povzdignjen? Kdo je ta Sin človekov?" Jezus je odgovoril:
"Le še malo časa je luč med vami.
Hodite, dokler imate luč,
da vas ne objame tema.
Kdor tava v temi, ne ve, kam gre.
Dokler imate luč,
verujte v luč,
da postanete otroci luči."
( Janezov Evangelij 12, 27. 28. 31, 36).
Pri Izaiji:Pesem o božji sodbi.
"Kdo je ta, ki prihaja iz Edoma...? ( Izaija 63, 1-19; 59, 16-21).
Da je slavil Svoje človeško in da je trpljenje na križu bila zadnja preizkušnja in popolna zmaga. Vse kar je povedano o Gsopodovem trpljenjem, pomen narediti božansko. Iz vsega tega nam je lahko jasno, da v primeru da Gospodove intervencije ne bi bilo, da ne bi prišel na svet ter postal človek, in s tem odrešil od peklenskih sfer vse tiste kateri v Njega verujejo, Ga ljubijo, potem niti en človek podvržen smrti te narave ne bi mogel biti rešen. Tako se razume, ko se govori, da brez Gospoda ni rešitve.
Ko je Gospod popolnoma udejanil Svoje človeško, je tedaj slekel človeško od matere in oblekel človeško od Očeta, a to je božansko človeško, tedaj pa ni bil več sin Marije.
lep pozdrav vsem.
Miran.
Duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec Miran Zupančič.
http//www.ezoterika.s5.com
|
NE ZAMUDITE
Gospod bog!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 14. marec 2005 @ 16:04 CET
Človekova pot naj bi potekalo takole:
Hrepenenje v srcu prabudi spoznanje v njegovo pravo poslanstvo in ga pripelje do prostovoljne spremembe mišljenja in delovanja. Mišljenje in delovanje se potem usmerita k višjemu cilju. "Ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!" Zaradi tega si človek s svojo prebujeno močjo volje osvoji nova življenjska področja in si podredi vse svoje želje.
Miran
Gospod bog!
Prispeval/a: shredninja dne torek, 15. marec 2005 @ 07:37 CET
Ne mislim komentirati vsega, bom pa potegnil nekaj kljucnih odstavkov in ti poskusil odpreti pogled .. skozi okno ;)
"Bog je en, ki je stvarnik vesolja in vzdrževalec vesolja, ki je torej Bog nebes in Bog zemlje. "
Mene najbolj presune, ko nekdo govori o bogu na nacin kot ga ti tukaj izrazas. Se bolj presunljivo mi je to, KAKO lahko sploh nekdo opisuje boga kot boga NEBES :). Ali se ti ne zdi malce abstraktno vse skupaj ? Spoznaj najprej boga v sebi, pa se potem ozri okoli sebe in spoznavaj dalje, vendar pa smisla s tvojimi izjavami tu ne najdem, ni povezave. :)
"Tisti, ki so rojeni v cerkvi morajo priznavati Boga ( Jezusa Kristusa), Njegovo božansko poreklo in Njegovo človečnost, ter verovati v Njega ter ljubiti Ga, kajti pra vse rešitve ter odrešitve prihajajo od Gospoda Boga(Jezusa Kristusa)"
Jaz, recimo, sem bil rojen "v cerkvi" in sam ne priznavam Jezusa Kristusa kot svojega boga, ne njegovega "bozanskega porekla", tudi "verujem" ne v njega, ljubim pa ga, kar se tice pa odresitev, prihajajo od tebe samega in ne od Gospoda Boga(Jezusa Kristusa).
Poglej, Jezus je bil definitivno velik, moder clovek, z veliko dobrote, vendar taksen kot ga predstavljas ti (z vidnim ozadjem ponavljanja reci cerkve) se mi zdi da on pac preprosto ni, ali si ga pa le jaz toliko drugace interpretiram.
On, da si ga ti spoznal v tako dobri luci, to ni posledica visje sile, boga, ali necesa kar bi se morda lahko slisalo "nedosegljivo".
Hocem namrec povedati, da on ni pridobil lastnosti topline, dobrote, zdravljenja, socutja, ... z neko "magicno palico boga". Vse to je storil sam, da je prisel do taksne tocke kot je. Tudi ti lahko to storis. Dandanes bi rekel da je na tem svetu veliko ljudi, ki delajo podobno kot on, le da novodobni cas zanje ni tako primeren, da bi jih castili za "odresilce ljudi", Jezus je imel pa v tistih casih idealno priloznost postati oseba, legenda, kakorkoli...
Skratka, lepo, da imas svoje prepricanje, vendar vse kar si tukaj nasteval, so le razlage nekih odlomkov iz t.i. "Svetega pisma".
Ce ti je toliko do spoznavanja boga, zakaj ne spoznas najprej sebe, brez pripomockov knjig ? Sam ne bi mogel nikoli neizpodbitno verjeti knjigi, ki mene samega obcutno ne pripelje do neke visje stopnje razumevanja, sploh pa ne bi mogel verjeti v preprosto izjavo v stilu : "kdor bo veroval v Njega, bo odresen"
Zakaj ? Nemogoce, stvari v nasem eksistencialnem okolju se odvijajo drugace.
Odpri okno, poglej kako sonce vzide, naredi smer po nebu ter na koncu zaide. Tisto kar isces je v tebi in okoli tebe, ne pa v knjigah, le ozreti se moras! ;)
Pa brez zamere, Gogi ;)
Gospod bog!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 15. marec 2005 @ 11:35 CET
Se strinjam s teboj, da je to "kar iščem že v meni". Glede tvojega notranjega stališča:"Jezusa Kristusa praviš, da mu ne priznaš"božanskega porekla", da"odrešitev ne prihaja od njega, ampak od sebe, ..."ljubim pa ga". Zanimiva kontradikcija, a bistvo pa je le-to, ko trdiš"Ljubim pa ga". Za mene je ta tvoja trditev odločilna in se lahko z njo popolnoma strinjam. Je prevladujoča, saj je Bog, Bog ljubezni("ljubim pa ga").
Glede duhovnih knjig in sv. pisem pa naj pojasnim moje stališče do tega.
Sveto pismo (krščansko)je potrebno razumevati z lastnim pogledom, ki izvira iz lastnega notranjega razodetja posameznika. Sam sem vedno iskal predvsem razkritje "Besede", njenega globokega pomena, ki ga tudi današnji teologi niso zadovoljivo razjasnili. Poskušam predstaviti ezoterični-notranji pomen krščanskih Evangelijev.
Poudarjeno zanimanje polagam na evangelični proces, ki se mora uresničiti v človeku in dajem zgodovinskemu vidiku le podrejen pomen.
Naj pojasnim. V ta namen si pobliže "oglejva" ezoterično(notranjo) analizo Matejevega evangelija. Če podrobno raziščemo to veličastno sporočilo, ugotovimo, da Nova zaveza v svoji celokupnosti posreduje vsakemu iskalcu resnice popolno filozofijo, s pomočjo katere se lahko nauči videti in dojeti preteklost, sedanjost in prihodnost sveta in človeštva. To je delo za človeka in človeštvo, ki ga spremlja tisto čudežno, božansko bistvo, Kristus...Danes živimo v času, ko je del človeštva pripravljen in zmožen prepoznati Sveto pismo ali njegov del ezoterično, s pomočjo katerega se lahko nauči razumeti božanske namere.
Vsekakor pa se je potrebno osvoboditi predstave, da se je Jezus kot oseba žrtvoval za nas, saj se ne moremo zadovoljiti z zakoni in zapovedmi, ki so jih postavili teologi. Ta predstava sicer vsebuje splošno veliko naravno resnico, kajti Kristusova sila je dejansko tista, ki se nam daje vsako sekundo, da bi nas rešila naše zablode. Toda to silo mora vsak človek iskati v sebi in ne zunaj sebe ali v zgodovinski osebi. Scenarij "oko za oko, zob za zob" ustvarjamo sami, saj Kristusove sile ne prepoznamo in je zavestno ne doživljamo. To pa ni temelj za notranji mir.
V hoji za Kristusom lahko ljudje drug drugega odrešujejo vpliva preteklosti s tem, da si odpuščajo dolgove in brišejo plačila. Ta pot pa se ne konča na križu, ampak z vstajenjem in z binkoštmi. Mir najdemo le v Bogu ljubezni. Človeku kaže njegovo notranje bogastvo in ga odreši predvsem vsega nižjega in nebožanskega. Kdor sprejme, spozna, da se ni treba braniti, da na tej poti tudi ne gre za krivdo, ampak da moramo opaziti kažipote odrešitve, ki ne kažejo nič drugega kot pot odrešitve. Ta pot nas končno pripelje do dvogovora z notranjim Kristusom! V vsem kaosu zunanjega sveta odkrivamo njegovo vodečo roko. Kot notranjo resničnost doživimo mir, ki presega vsak razum in vsem ljudem, ki so utrujeni od boja, daje upanje.
Kdor se ne zaveda v lastni duši notranjega božanskega semena, tega principa, zaman tolče po zidovih svoje ječe. Kot astronavt lebdi v breztežnosti in poskuša zgrabiti up vzbujajočo svetlobno točko, s pomočjo katere meni, da se bo premaknil z mesta. Tak je zašel v labirintu univerzuma, ki ga je sam ustvaril. Zato nas mora na našem notranjem potovanju voditi Duh, ki obuja vero iz Očeta, upanje iz Sina in ljubezen iz življenja. Brez teh ne moremo napredovati, četudi na zunaj izgleda, kot da smo dosegli neskončne višine. Ti trije nam kažejo pot skozi lastni energijski labirint v srcu vesolja.
"Jaz sem pot, resnica in življenje", ( Janezov evangelij 14,6) pravi Kristus, univerzalni posrednik med srcem makrokozmosa in mikrokozmosa.
Svetloba ni zunaj, ampak znotraj nas. Naša duhovna iskra na dnu duše v našem srcu se želi ponovno združiti z virom, iz katerega je izšla. Duhovni zakon: Jaz in Oče sva eno, mora prepoznati naše srce. Moč duhovnega sonca sili srce in razum k razvoju nove zavesti.
S spoštovanjem,
Miran
;)
Prispeval/a: shredninja dne torek, 15. marec 2005 @ 19:57 CET
"Ta pot pa se ne konča na križu, ampak z vstajenjem in z binkoštmi"
Prvo kot prvo jaz na Jezusa gledam kot zdravilca z veliko energije, cloveka ki se je osvobodil svojega fizicnega telesa, spoznal bistvo in se povzpel visje po lestvici do osvoboditve.
Ce sem bolj natancen, rankiram ga poleg Bude, Mahavirja in Osha med ljudi iz katerih lahko dobivam najvec inspiracij, saj sem preprican, da mi le oni lahko pokazejo pod do mostu, kjer se lahko dokoncno osvobodim in spoznam kozmos.
Da se vrnim na ta tvoj kratki sestavek .. "Ta pot pa se ne konča na križu, ampak z vstajenjem in z binkoštmi" ... jaz si po svoje to intepretiram kot svojevrstno reinkarnacijo.
Sam po sebi crtam vsakrsnekoli obrede, tradicijo kot je praznovanje binkostnetga dne. Deset let sem hodil na verouk, saj so me starsi od mladosti vzgajali katolicansko in dobesedno silili da naj hodim v cerkev. To verstvo sem za svoje pojme dodobra spoznal in pri svojih sedemnjastih letih sem postal kriticen, kajti uvidel sem dejstvo da je to celoten sistem ki ga neprestano uporabljajo kot orodje za mnozico, iz vsakega zgodovinskega obdobja ga spremninjajo, se dandanes ga spreminjajo, pa pravijo da se da dandanes "drugace razumeti sveto pismo"
Jaz pravim da se ga NE DA razumeti. Zakaj ? Ker tukaj preprosto ni nicesar za razumeti. Ne potrebujem naukov, prepricanj, tradicij, znanja, da bi se sam razvil. Ne potrebujem ga od DRUGIH. Zato ne vidim smisla v nobenemu eveangeliju, ce na kaj dam, dam na Kristusove besede, ce ze o njem govorimo in si jih po svoje interpretiram.
Spoznavam duhovno pot kot individulni clovek, ki se skusa vklopiti v kolektivno zavest, oziroma vsaj cutim da je to tista tocka, kjer mi bo marsikaj razjasneno. Pri svojih trenutno dvajsetih letih sem zadovoljen, da sem si v teh piclih treh letih razjasnil marsikaj, da imam sedaj lahko kriticen poglej, pa ne negativno kriticen marvec pozitivno kriticen in zaradi tega ne sprejemam nekaj, kar bi me lahko samo po sebi "naucilo, priucilo" .. kot je nekaksen spis napotkov, spoznavam sam sebe in s tem si sirim obzorja. Preprosto : gledam skozi okno ;)
Mal sem zasel iz konteksta, pac to mi je lezalo in sem hotel napisati,
Lep pozdrav!
Gogi ;)
;)
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 16. marec 2005 @ 14:33 CET
me veseli, da si v teh svojih letih že toliko napredoval v svojem samostojnem mišljenju, le tako naprej.Glede tvojega gledanja na Jezusa je pravilno, a ko govorimo o Jezusu Kristusu, torej v trenutku ko je Kristus vstipil v Jezusa, pa se vsa stvar spremeni. Od tu dalje govorimo o Bogu, ki je pred dvatisočleti hodil med nami in je sedaj prisoten v ozračju, tu okoli nas.
Pred 6.600 leti je bil tu prisoten Hermes Tristmegistus(Egipčan), nato Buda, Krishna, Lao Ce, Mahavir...Vsi ti so bili božji poslanci-prinašalci Luči za človeštvo. Kristus pa je Luč sama.
V ta rang pa osebno ne morem dati briljantnega misleca(Učitelja-Guruja)Osha, a razloge o tem bom zadržal zase...Osebno za mene ni sprejemljivo(ti o tem lahko zadržiš svoje mišljenje, ki pa se bo skozi tvoj razvoj še spreminjalo, tako kot se je pri meni), da naj bi bil Jezus Kristus le eden od več izredno obdarjenih ljudi, seveda pa ne Bog! Da rešitve ne prinaša On, temveč se sami stegnemo do nje in sicer preko nekega "znanja", vedenja ali spretnosti ter v mnogih primerih s pomočjo nekega guruja pridemo do obvladovanja svojega telesa in psihe, včasih pa tudi drugih ljudi.
To kot sam vidim je zapeljevanje duhovnih temnih sil v našem ozračju(govorim izključno o Kristusu) in poanta je v tem, da je človeku obljubljeno znanje in moč, če bo nevede prekršil Božansko zapoved oz. še jasneje, če bo šel stran od Kristusa, če ga bo zavrnil kot svojega Odrešenika. Pri tem je na trgu pestra ponudba.Nekateri ponujajo kar kakšno "novo" "utelešenje" "Kristusa", ki da ga je zdaj potrebno brezpogojno poslušati. Iti stran(moj pogled) od Kristusa-Boga k nekemu človeku ali k samemu sebi(samodrešitev), to je glavni cilj zapeljivca.
Opazil sem skozi mnoga druženja v vseh letih mojega razvoja( v katerem so bili tudi hudi padci in nevednost) še posebej zanimiv vidik zasužnjenosti, ki nastopi pri odvisnosti od nekaterih gurujev: človek jih zelo težko spregleda(razen v primeru, da ima dar razlikovanja duhov) in še če mu to delno uspe, ima pri tem občutek krivde, slabe vesti, še posebaj celo kaj reče ali naredi proti njim. Občutek ima, kakor da je napravil težak in neodpustljiv greh, nekaj takega kot izdajstvo. Popolnoma isto se dogaja pri nekaterih članih duhovnih skupin (SVETLE SO IZUZETE), ki bi tem radi ušli, a jih paralizira bolj lastni občutek krivde, kakor kakšna grožnja od skupine.
Delovanje zatemnenih sil ni nikoli v znaku svobode ali fair-playa, človeka skušajo na tak način ali drugačen način trdno držati v pesti, kar pa nikoli tega ne moreš opaziti takoj. Za vsakega človeka, ki se hoče rešiti, je nujna odločnost-odločitev: izbrati med Kristusom ali nadomestki, pa če so ti še tako prepričljivo vabljivi-žrtev je človek sam. Pomebna je še ena stvar. Današnji čas, v katerem živimo, namreč vse preveč poudarja občutke, čustva, razpoloženje. Človek išče blaženost že na tem svetu in če to ne doseže s pomočjo droge, deloholizma, seksa, alkohola, hedonizma, guruja, ga to lahko zavede in misli, da se je povzpel na višjo duhovno raven.
Zavedati se moramo, da je naše življenjsko področje omejeno, ker živimo tu le priložnostno. Zato se mora človek učiti, da je poklican k višjemu življenju, k življenju Nezmakljivega kraljestva, in tega, zakaj se mora odrešiti lastne mentalne ječe. Kristus vdira v naše življenjsko področje zato, da bi omogočil pot do tega kraljestva ali Shambale, oz."domovine". On povzroči, da pred našo zavestjo zasveti višji zakon, tako da smemo v tej svetlobi dobiti vodilne smernice za našo usmeritev. Zato raziskuje, da tako rečem, Kristus predvsem pot za nas.
To je pravzaprav prva stvar. Nato mora biti človeštvo odrešeno iz reda narave, s katerim smo po naključju povezani. Ta korak po koraku, je potrebno previdno dotrpeti, ga izbojevati, ne oziraje se na višji zakon, ampak na nižji zakon, kajti človeštvo smo iz nižjega zakona. Tako nismo pobrani iz narave, ker to ni mogoče. Skozi naravo smo popeljani s pomočjo izpolnitve zakona te narave. Tako počasi dozorimo za vzpon tretje stopnje razvoja, odrešitve: za resnično novo življenje.
Na prvi stopnici razvoja je Kristus Jezus, Božanski človek, ki se spusti v jamo pogube, sijoči brezgrešni človek, ki prihaja iz jasne sfere Božanskega kraljestva, da bi nam razkril pot in jo zaščitil s svojo krvno žrtvijo. Na drugi stopnici razvoja je Kristus realist, ki harmonično z zakonom lovi človeštvo po kanalih strasti, tako da bo postal človek očiščen in dozorel za preoblikovanje božanske življenjske snovi. Na tretji stopnici razvoja je Kristus Pot in s tem življenje samo.
Na stopnji poti nastajanja novega notranjega človeka je vsekakor odločilno novo življenjsko delovanje. Smo resnično pripravljeni zapustiti preteklost? Ali v svojem življenju prepuščamo prednost na novo oživljeni zavesti? Odločiti se mora vsak za sebe, drugače je odločitev že padla. Kdor se odloči za novo dušo, ne more več živeti v starem, o novem pa le govoriti. Kajti odločitev za novo odpre tudi možnosti pustiti staro dokončno za seboj. Vsakokrat ko pade karmična veriga, je naše srce polno veselja!
Do odložitve in opuščanja starega ne pride naenkrat, kajti tega ne bi nihče zdržal. To je kot pri čiščenju kleti: kos za kosom je treba potegniti na dan in razprašiti, prepoznati in oceniti, postaviti na pravo mesto in tako pustiti za seboj ("ne moreš služiti dvem gospodarjem"). V "kleti" našega človeškega bistva, v "sončnem pletežu", v glavi, čaka mnogo presenečenj. Radovednost vodi do odkritij, odkritja pa lahko pripeljejo do razumevanja. To prispeva k duševni zaščiti okolja in notranjega sveta, čeprav pa so pri tem procesu nujna tudi razočaranja.
V moči Kristusove zavesti pa človek vendarle lahko stopa po tej poti, lahko se odreši starih ruševin, tako, da njegovo srce na vrhu razvoja sprejme in preoblikuje čisto Luč Slave iz nadnarave, to pomeni brez zemeljskega vpliva. Nato lahko praznujemo praznik Passah, Veliko noč, praznik sklenitve, praznik postati nedovzeten za moči te narave. V srcu je tako pripravljen neokisan kruh. Vse, kar izvira uz te narave, dobro ali slabo, ne pušča več sledi. Moči iz nadnarave neovirano pritekajo v organe, ki so za to pripravljeni. Osnovni kamen nove gradnje - Jezus Kristus - je tako položen. Tako tu ni prisoten samo Jezus, nastajajoča nova duša, ampak tudi Kristus, arhitekt in graditelj nove duše.
To je notranja razlaga duhovne poti v krščanstvu, kot jo vidim sam in še premnogi. Sam vedno kadar mi zadeve niso jasne naredim naslednjo komunikacijo z Njim in njegovo hierarhijo:"Dovoli, da vstopim v Tvojo voljo(torej v ljubezen) Gospod moj. Kaj želiš od mene? Odgovor pride takoj ali pa kasneje.
želim ti lep dan, Miran
lepo:)
Prispeval/a: shredninja dne sreda, 16. marec 2005 @ 20:31 CET
Ja lep sestavek si napisal, ni kaj, vendar to vso stvar meni osebno le se bolj zakomplicira. Zelo mi je bilo vsec tvoje razmisljanje o gurujih, itd... in krivdi, mislim da je zelo realno, tudi meni je ze prislo na misel.
Drugace pa sam res ne bi bil najbolj preprican, da bi lahko samega Kristusa izpostavil in ga dal nad vse. Nekako se ne strinjam z idejo, da bi neka oseba, dusa, kakorkoli, lahko dejansko bila nekaj vec od druge. Mogoce po osebnostnem razvoju, vendar vsaj jaz na vse gledam precej enako. Ravno zadnjic me v centru Ljubljane ustavi skupina ljudi, ki naj bi bili katolicani in me vabila v cerkev, naj pridem ter spoznam Jezusa. Po malce daljsem dialogu, ki smo ga imeli, mi na koncu rece zenska iz te skupine "bodi blagoslovljen". Kdo je ona in predvsem KAKO lahko ta oseba mene blagoslovi ? Meni se je zdelo to tako smesno, da si nisem mogel pomagati da se ji ne bi iz srca nasmejal. Meni osebno nihce ne more dati blagoslova, ne papez ne kaksna druga oseba.
Blagoslov "si dam" lahko le sam, s poglobljevanjem vase;). Pri tem mi je pa najvecji zgled narava in tok dogodkov v nasem univerzumu. Iz tega se ucim in to me dela srecnega.
Nekako razvijam teorijo da nasa zivljenja, nase duse, skupaj zbrane tvorijo boga. Mogoce je to samo obdobje, ki ga imam, lahko sem v zmoti, vendar trenutno mi je to najbolj blizu.
Ceprav se za nekatere zdi lahko, bi se stvar, ce bi bil nad nami res nek nadzornik, bog, kot ga predstavlja Sv. pismo .. resnicno zakomplicirala.
Za na konec bi te rad vprasal za mnenje o Oshu, daj napisi komentarje, dejansko me zanima tvoj pogled na to stvar.
Drugace bi se ti pa rad zahvalil za tvoj trud, da si si vzel cas in napisal dolg, obsiren in jedrnat odgovor.
Zelim ti lep vecer, Gogi ! ;)
lepo:)
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 17. marec 2005 @ 12:32 CET
Blagoslov, ki si ga bil deležen od te gospe ni bil naključen. Je pozitiven in lahko ti ga da vsak človek, ki je povezan z Bogom. Bog tako skozi človeka ( kanal) blagosljavlja tebe. Sam sebe pa ne moreš blagosljavljati, saj bi bila to sugestija-psihično in poskus samoprevare. Blagoslov lahko pride samo skozi živega človeka od Njega.
Da postavljam Kristusa nad vse ti bom pojasnil, zakaj?
Ko je Bog Zemljo jo je naredil zato, ker je hotel ustvariti nek prostor, kjer bomo lahko ustvarjali. Bog je energija. In vse kar je v tej energiji je del univerzuma. Ko nekaj ali nekdo kar je del te energije hoče nekaj uzraziti, mora zato, da bi to naredil oditi ven iz te božanske energije. Torej, če smo hoteli biti ustvarjeni smo morali oditi ven iz te energije.. Bog je energija, Luč, Bog je ogenj. V tistem času smo bili popolnoma čisti, ker smo bili del Boga. In to je nakaj kar želijo vsi Božji poslanci, da dobro razumemo, ne glede na to kako nepopolni smo. Bog nam je dal svobodno voljo. Dal nam je možnost kaj želimo storiti s to energijo. Sedaj imamo to energijo in smo tu na planetu Zemlja, ki je le začasen red.
Nekaj časa je vse dobro delovalo. V Bibliji lahko beremo, da so se angeli Bogu uprli. In da so padli iz nebes. Angeli in Nadangeli so visoka kozmična bitja, ki jih je tudi ustvaril Bog in imajo vso Njegovo znanje.Bog jih je ustvaril zato, da služijo sinovom in hčeram Boga. In Bog jim ni dal dovoljenja, da uporabljajo svojo svobodno voljo. Bog jih je ustvaril in ta bitja so morala biti Bogu poslušna. Tudi Nadangeli so bitja in nekaterim od njih to ni bilo všeč. In tako so se zaradi ponosa uprli Bogu...
Mi imamo to fizično telo, ki ga vidimo, je eno od štirih nižjih teles. Mi kot Božanski plamen smo duša, ki je v nas in duša potrebuje ogrinjalo v katerega se lahko odene, da potuje po Zemlji. In eno od teles jefizično telo, ki ga potrebujemo za premikanje, prehranjevanje... Imamo pa tudi čustva, občutke in to je tako imenovano astralno-čustveno telo želja. Potem imamo telo, kjer so naše misli in to je mentalno telo. Imamo pa še eterično-vitalno telo, ki ima najvišjo vibracijo od vseh štirih teles. Tam je tudi sedeš duhovne narave v nas.
Ko razmišljamo o Bogu, ko se povezujemo, delamo to na eteričneni ravni. In to je to kar imamo tu na Zemlji. Ker pa nam je Bog dal svobodno voljo je vedel, da bomo padli v težave in nam je pomagal tako, da nam je dal na voljo svojega edino rojenega sina. Ta edinorojeni sin je Kristus! Ta Kristos, ki pomeni maziljeni od Boga je tisti, ki je nad nami in nas vodi, poučuje. Bog Ga nam je dal zato, da imamo tu na Zemlji nekoga, ki nas vodi, ki vodi vsakega od nas. Imenujemo Ga Sveti Kristusov Jaz sem! In ta Kristusova Jaz-Zavest smo mi, takšni kot v resnici smo.
To je naša čista podoba, ko smo prišli od Boga. Ko zremo v sebe s duhovnim očesom, prepoznamo v sebi te talente in našo lepšo stran in to smo mi v resničnosti. To kar manifestiramo v naših štirih telesih ni resnično. To je tisto kar zrcali našo napačno uporabo energije in kar je iz njene napačne uporabe nastalo. Vemo, da ima vse svoj vzrok in posledico, in če se želimo vrniti nazaj k Bogu moramo to sveto Kristusovo Zavestjo udejanjati. Jezus je dejal: "Edino skozi mene lahko pridete do Očeta. Edino preko Kristusa lahko postanemo Eno z Bogom. Ta sveta Kristusova Zavest-Jaz je edino rojeni Božji Sin.
Zakaj potrebujemo to Kristusovo Zavest? Ker nas uči, ker je posrednik. Vemo, da je Bog čista popolna čistost, in najvišje Bitje. Tu na Zemlji se nahajamo z vso svojo nečistostjo in nepoplnostjo. Ko se v taki obliki pogovarjamo z Bogom in karkoli damo iz sebe, ta energija ni popolna. K Njemu se lahko vrne le popolna energija. In prav ta Kristusova Zavest dvigne to vibracijo, da se lahko vrnemo k Bogu. Vsakič, ko molimo ali meditiramo k Bogu, Kristusova Zavest spreminja to vibracijo in jo pošlje naprej. Tako je v nas vedno del Boga in to je Kristusov Jaz sem, ki je vedno z nami. In Bog nam je dal še veliko več. Dal nam je samega sebe. Vsakemu od nas je dal Sebe, kot celoto. Tako lahko uporabljamo te energije, ko smo tu na Zemlji.
lep dan, Miran
heh :)
Prispeval/a: shredninja dne četrtek, 17. marec 2005 @ 22:43 CET
Ce se bom jaz duhovno razvijal, mi noben blagoslov ne bo pomagal.
Ali si kdaj videl "nebo" ?
Resno te vprasam.
To kar si opisal meni deluje kot hierarhija, s tem, da je naj bi bil "Kristus" na celu.
Ceprav se mi zdis izredno dober clovek, mislim da ne odpiras pravih vrat. Nazalost :)
Seveda mi lahko tukaj takoj predocis dejstvo, ali jaz hodim po pravih in ali sem jaz "pristojen" da bi lahko oporekal nekomu in mu zaterjeval "resnico". Oba veva se predobro da je "resnica" zelo relativna in predvsem subjektivna.
Ne zaupam gurujem, zaupam tistemu kar lahko v glavi preverim. Zaenkrat ( po mnogih knjigah ) lahko edin recem, da je edini Osho, ki mi je dal pot do dejanskega RAZMISLEKA, ne ucenja, da nekaj preverim v glavi in si recem : "aha, pismu, to je pa res tako, kako da se tega nisem ze prej spomnil ?" :)
Glej, nisem NESPREJEMLJIV, sem samo clovek, ki rad preveri na svojih izkusnjah ter malce premisli. Nikakor si pa ne morem zamisljati nekega Kristusa, ki bi mi pomenil odresitev. Ne Buda, ne Mahavir ne Osho mi tega ne predstavljajo. Sam sebi sem (od)resitev.
Ali poguba ;)
Vseeno hvala za cas, katerega si vzel da mi napises obsirno razlago.
S spostovanjem, Gogi ;)
!
heh :)
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 18. marec 2005 @ 12:53 CET
Blagoslov je samo kot mali pospešek s pozitivno energijo. Za duhovno rast pa to vsekakor ni odločilnega pomena. S strinjam s teboj, ko praviš, da ti je Osho edini dal"RAZMISLEK". Ja, treba je tu na zemlji dobro razmišljati s kom se družiti in kaj je smiselno delati in kaj ne. Tudi sam sem v preteklosti( ko sem bil tvojih let) hodil na tvoj način, ki je povsem pravilen v tej fazi tvojega odkrivanja absolutnega zakona. Kar tako naprej.
Glede odpiranja pravih vrat pa lahko rečem naslednje. Naš Kristusov Jaz ali Zavest Kristusa je hkrati nad nami in v nas. Je nekdo, ki nam ga je poslal Bog, da nas vodi in varuje, in da smo neprestano v stiku z njim, čeprav se običajno tega niti ne zavedamo. Ko pa smo bolj zavestni v njegovi prisotnosti nam lahko to pomaga. In pri tem je zelo pomembno kakšna energija gre iz nas in skozi nas. Ta energija, ki je zelo močna, se izraža skozi glas, skozi našo grleno čakro (Beseda) in energijo usmerimo na tisto, za kar želimo, da se realizira.
Druga stvar, ki je zelo pomembna in močna, je seveda energija našega tretjega očesa. Kot vemo, je tretje oko področje notranje vizije. Ko recimo pokličem po telefonu prijateljico, si prijateljico že lahko predstavljam pred menoj in včasih si morda zaželimo, da bi se premikali po prostoru v trenutku, da bi lahko potovali. No, tega se z našim snovnim telesom še nismo naučili, toda na finejši eterični ravni to lahko z lahkoto storimo s tretjim očesom. Lahko gremo na vse planete, ne da se fizično premaknemo.
Ko se recimo pogovarjam po telefonu z ljudmi, ki me pokličejo in jih sploh ne poznam, jih vidim z notranjim očesom kako se pogovarjajo z menoj. To je dar, ki ga imamo in ga naj nebi podcenjevali. Mi mislimo, da je to preprosta imaginacija, da si to samo predstavljamo (vizualizacija) in to ni veliko vredno. Temu ni tako, to je notranja vizija, ki jo imamo. Ko želimo priti v kontakt z Kristusovo Zavestjo, je ta Zavest, ki prežema ves naš planet vedno moške narave saj duša predstavlja ženski aspekt(Marija). Potem gremo s tem notranjim videnjem v svoje srce in tam vidimo ta Kristusov Jaz-sem.
Pri molitvi ali meditaciji se komunikacija odvija na zelo nežen način. Če želimo imeti celoto moramo izvajati meditacija ali molitev, da lahko pridemo v kontakt z Bogom. Ko meditiramo na Boga , takrat na zelo oseben način govorimo z Bogom, s svojo Kristusovo Zavestjo, Angeli , Nadangeli... Zato je zelo pomembno, da razvijamo moč notranjega videnja. Če hočemo moramo Boga prositi, da nam to da. To je absolutni zakon. Zakaj pa meditiramo in molimo toliko veliko. Včasih celo več ur ali večkrat? Zakaj moram povedati Bogu tolikokrat, kaj želim?
Res je, da takoj ko nekaj prosimo to tudi dobimo, ampak vprašanje je, kako to pride do nas. Karkoli nam Bog da, nam da v nabolj popolni izrazni obliki. Ko nam Bog pošlje svojo svetlobo, svoje žarčenje žarkov, svojo vibracijo, mora to priti na Zemljo v svoji snovni obliki. Ker pa je ta vibracija zelo visoka bi nas v trenutku sežgala ( to se je dogajalo ljudem, ko so izvajali Kabalo in priklicevali energijo Kether-ja. Pri neki osebi, ki je to izvajala in ni bila prethodno dovolj čista v duši, so našli pored stola samo čevlje in nič drugega, tudi kosti ne, vse kar je ostalo od človeka, je bil pepel) , saj tu na tem svetu vlada nizka vibracija.
Zaradi tega potrebujemo transformator in ta transformator so naše molitve, odredbe, naše pesmi. Ko to izvajamo kreiramo polje sile, in več odredb, ko naredimo, bolj močno postaja to polje. Ko pokličem Ndangele(Mihael, Gabrijel, Rafael...), so ti in imam toliko energije v tem svojem polju, da Nadangel pride k meni in me zaščiti, mi da svojo luč, svetlobo in da mi toliko zaščite kot je v tem mojem polju sile. Mi moramo ustvariti kolikor je mogoče veliko energetsko polje. A to se doseže z vsakdanjo molitvijo in meditacijo na Boga.
S tem lahko razumemo kako pomembni smo mi za Boga. Kolikor smo mi odvisni od njega, je tudi Bog odvisen od nas. Toda ne v dobesednem smislu ker smo zaradi svobodne volje Božansko orodje, ki deluje na fizični ravni. Če Bogu ne damo na razpolago dovolj energije in svoj čas, ne more na Zemlji nič narediti. Zato se pa reče:"Človek naredi en korak k Bogu in Bog bo naredil dva k tebi."
lep dan,
Miran.