NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 21-apr
  • Moja elektrarna by ENERTEC pokal Slovenije v akvatlonu 2024

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  • četrtek 25-apr
  • Tadej Toš: ABRAhmm

  • petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!   
    četrtek, 4. november 2004 @ 06:16 CET
    Uporabnik: Miran Zupančič

    * Duhovna rast

    Miran Zupančič, duhovni učitelj,
    jasnovidec in zdravilec

    Dolga leta se je pisalo in opozarjalo na nevarnosti pop glasbe. Mnogim duhovnim krogom je bilo jasno, da moči iz onostranstva, drugega sveta, uporabljajo to glasbo kot mogočen instrument, da bi si skozi njo zagotovile in imele intenziven, raznovrsten vpliv predvsem na mlade ljudi. Cilj tega magičnega vpliva je, da bi človeka navezali na nizkotno življenje in ga tako naredili neprimernega za odrešitvene impulze Logosa ali Besede, ki je Bog, kot tudi anatomsko nedosegljivega. Kako organizirano se je ta instrumentalijum razvijal v zadnjih letih in kam vse to pelje?

    Da bi dobili pregled nad tem, si bomo to ogledali v treh nadaljevanjih, katerih vsebina bo poleg rock glasbe(1) še pojav in nastop New Age glasbe(2), ter situacija na področju klasične glasbe(3).

    Kot prvo si bomo postavili pred našo zavest, da smo sredi intenzivne faze raz-materializiranja in da je že ukinjena ločnica med tostranskim in onostranskim svetom. Ta ločnica je padla. In s tem so postali kontakti med bitji iz onostranskih finejših snovnih področij vedno pogostejši in direktnejši. Posebno v deželah, kjer ima prebivalstvo iz karmičnih vzrokov predispozicijo organov za okultne zmožnosti, dosega ta razvoj vedno širše ljudske množice. V Braziliji že tako večji del prebivalstva vzdržuje spiritistične kontakte, toda tudi v Evropi se razširja, izhajajoč iz Anglije, onostranski - boom.

    Tudi duše in duhovi v onostranstvu forsirajo načine (ker satan ve, da ima le še malo časa), kako priti do povezav z ljudmi na zemeljskem tustranem področju in želijo te vezi na vsak način obdržati, saj je to njihov biti ali ne biti! Tako se organizirano in zelo prefinjeno krade ljudem energija Luči. Zadnje čase je skrb vzbujajoča širitev potreb po eksorcizmu n.pr. v Severni Italiji ter čarovništva in spiritizma med mladimi v Nemčiji. Zanje je prakticiranje črne magije postala nova droga. Nekaj tega je tudi v Sloveniji v Ljubljani in Kranju. To sta dve točki, kjer so prisotne sile onostranstva.

    Tudi iz aktualnih glasbenih smeri - od trdega rocka do skoraj okultnega petja višjih harmoničnih tonov New Age gibanja - je razbrati usmerjenost na različna onostranska področja. Mladi ljudje s predanostjo poslušajo glasbo, ki spominja na delovne pesmi iz afriške džungle. Drugi imajo svoj 'walkman', mini kasetnik s slušalkami, da si z njim kot s sado-mazohističnim bičem pošiljajo v ušesa z brutalno jakostjo bobneče ritme od rocka do današnjega rapa, da bi na tak način dosegli omamo transu podobnega stanja. Takšna otopelost in samouničevalno obnašanje je negativna reakcija na Vodnarjevo-ognjeno-očiščevalno atmosfero, ki hoče uničiti vse kar ni čisto! Številni ljudje se tako zvijajo v bolečinah spreminjanja zavesti na našem planetu, kajti sedanja visoka elektromagnetna napetost atmosfere deluje na naš živčni sistem in žleze z notranjim izločanjem tako intenzivno, da je pri napačni življenjski drži vedno manj možno kontrolirati izločanje hormonov, kar povzroča vedno večjo degeneracijo človeškega sistema.


    KAKO SE IZGONITI OGNJENI OBSODBI

    Svetloba sije v temo, toda tema je ne dojame, ne more je dojeti. In zato tisti, ki ne morejo razumeti, enostavno ne morejo zdržati v treznem stanju. Radi bi se izognili ognjeni obsodbi kot nepoznani nevarnosti. Nekateri se ukvarjajo z jogingom ali pa izgorevajo v delovni vnemi, dokler se naenkrat ne počutijo popolnoma istrošeni, kot pri vedno pogosteje nastopajoči yuppie bolezni v ZDA (yuppie je okrajšava za "Young Urbon Professional", oznaka za mladega napredujočega poslovneža v ZDA). Številni ljudje hočejo biti dnevno na tak način "high" in jemanje drog na delovnem mestu je vse pogostejše. V Evropi je število ljudi, ki lahko živijo brez pomirjeval vse manjše. V državah vzhodnega razpadlega bloka posegajo po alkoholu. Alkoholizem se vedno hitreje širi.

    S temi napačnimi reakcijami na nove atmosferske pogoje, s tem begom v sanjavo doživljanje, se ponovno aktivirajo stanja zavesti izpred stotisočletij, ki so latentno prisotna v našem Višjem energijskem bitju! Poslužuje pa se jih predvsem industrija zabave: Boj za preživetje, Vojna v džungli, prazgodovina živali, ki jih na bizaren način povezuje s tehnologijo današnjih dni; palčki in vile se pojavljajo v stripih, filmih in igrah.

    Grozljivke in zombiji na videu zelo nazorno prikazujejo stanja v najnižjih peklenskih sferah onostranega bivanja duš in naj bi človeštvo pripravili na skorajšno možnost gledanja teh stvari.


    Ta izčrpen uvod je bil potreben, da bi lahko spoznali, kakšna zavest se izraža v današnji glasbi. Ta zavest, krizna zavest ob koncu in začetku kulturne periode, je danes pod zelo močnim vplivom onostranskih oblastnih izkoriščevalnih hierarhij, ker obstaja vedno večja nevarnost, da bi te hierarhije izgubile vpliv na človeštvo. Ker postanejo z vdorom interkozmičnih etrov možnosti za odrešitev intenzivnejše, naprezajo onostranske sile vse svoje moči, da bi ovirale človeštvo, da bi ga na vse mogoče načine potegnile navzdol, da bi poškodovale organe, ki so zelo pomembni pri procesu odrešitve, da bi vertikalno, navpično stremljenje preusmerile v vodoravne, horizontalne smeri in da bi ljudje izgubljali svojo energijo.

    V tem smislu ima rock glasba kot tudi televizija svojo določeno vlogo. Rock lahko tolmačimo kot glasbeni stil, ki je značilen za celotno pop glasbo in je nadaljevalna razvojna stopnja rock'n roll-a petdestih let; kot oblika, ki se je razvila iz določenih oblik jazza, kot n.pr. boogie-woogie. Rock je bil od začetka domena bele rase. V "swing-feeling", prožnemu ritmu klasičnega jazza, se odraža posebnost gibanja telesa črnskih ljudstev, medtem ko pri rocku že prevladuje direktno in monotono poudarjanje udarcev takta, ki je postalo kasneje vedno bolj prevladujoče. Številne sinkope, prestavitev akcenta pri jazzu predstavljajo najprej "beat", to je osnovni udarec. Toda pri rocku služijo akcenti ojačanju efekta.

    Če ob poslušanju rocka v mirnem sproščenem stanju zavesti opazujemo naše fizično telo, bomo občutili, da pri tem teče naša kri bolj dinamično v smeri medenice. Pri tej, evropskemu kulturnemu človeku neprimerni ritmiki, se tako pojača naš center nizkotne volje, ego v našem trebuhu, ki v nas, ki smo rojeni v tej naravi, kontrolira žarišče ega v glavi in srcu kot njun pozitivni pol. S tem so lahko mladi ljudje, ki odraščajo pod vplivom te glasbe, onemogočeni, da bi lahko enkrat dvignili žarišče svoje zavesti v srce. To pa je ravno najvažnejši korak pri dvigu iz nizkotnega življenja.


    Po načelu Logosa, je naše srce pod vplivom planeta Urana (Kristus), ki naj bi postal sprejemljiv za rotacije Kreatorja. To vodi najprej do povečanja seksualnih občutkov. Človek mora iti skozi krizo neizpolnjene ljubezni. Ravno v tej krizi pa hoče onostrana hierarhija potegniti čustveno življenje življenje človeka navzdol, v smer centra v medenici. V rock glasbi se to dogaja na vseh področjih. Na eteričnem s frekvenčnim spektrom, pri čemer posebno nizke vibracije tolkal in bas kitare stimulirajoče vplivajo na naš plexus solaris in spolne organe. Astralno je to muzikalna struktura, sentimentalna, pogosto koraku podobna harmonija počasnih skladb, balad, ki so zopet v povezavi s sproščenostjo hitrejših skladb. Pri tem so našemu mentalnemu področju posredovani teksti, ki se na osnovi njihovega načina nastanka toliko bolje vtisnejo v naš spomin. Eden od pomembnih lastnosti tekstov je vsekakor pojem "ljubezni", ki je vedno in isključno istoveten s seksualnim doživljanjem v banalnem smislu. Izhajajoč iz tega stališča in vedno znova vračajoč se, so primešane tudi socialno kritične teme. No, ne bomo se spuščali podrobneje, ker bi zašli predaleč. V vsakem primeru se gre pri tem za izživetje ali pravico le-tega.

    Ritem kot glasbeni element, ki je direktno povezan z voljo, je vsekakor najučinkovitejše sredstvo za sugeriranje teh idej. Doživetje ritma je povezano z razmerjem med srčnim utripom in dihanjem, ki je 4 proti 1, namreč normalno 72 srčnih utripov pri 18 vdihih na minuto. Obe števili si je čisto enostavno zapomniti, ker je njihova prečna vsota v obeh primerih 9, ki je število človeka. Vsa odstopanja od teh osnovnih vrednosti so povezana z različnimi človeškimi karakterji in izražajo različna duševna stanja od napetosti do sproščenosti. V laboratorijskih eksperimentih intenzivno iščejo tiste ritme in frekvence spektra, pri katerih je možen največji vpliv sugestije. Za tem se brez dvoma skrivajo tudi gospodarski interesi.

    Kako elementarno lahko vpliva ritem na srčni utrip, nam kaže ena od metod usmrtitve iz črnske džungle. Pri tem izpostavijo obsojenca udarcem bobnjev, ki jih počasi pospešujejo in na vrhuncu naenkrat utihnejo. Posledica tega je, da se srce ustavi.


    MOL IN DUR

    Ne smemo se čuditi, da sta harmonija in melodika rocka vedno bolj okrneli. Harmonija korenspondira s srcem, melodija z našo glavo. Harmonija se največkrat sestoji samo še iz nekaj osnovnih akordov. Včasih ostane skozi vso skladbo isti akord, pri čemer je možno doživljanje kot v transu. Petje se dostikrat približuje govorečemu petju manter. Z modalnimi tonskimi lestvicami, imenovanimi tudi cerkvene lestvice, ki so bile uporabljene v srednjem veku, je tako dosežen arhaičen učinek.

    S tem pa je nagovorjeno mistično doživljanje prejšnjih stoletij. Pri tem prevladujejo molovi akordi, ki povsem odgovarjajo introvertiranemu doživljanju. Dur, kot muzikalni izraz ekstravertiranih, navzven usmerjenih skladb, je vedno manj zastopan. Povsem razumljivo, mar ne? Učinek durovih in molovih akordov je omiljen tako kot v jazzovski harmoniji. Durovim akordom so dodani toni molove tonalitete in obratno, tako da so ta nasprotujoča si občutja, ki so bila do sedaj v glasbi označena kot "moški" (dur) in "ženski" (mol), vedno bolj nejasna. Pri tem je zanimivo tudi opazovanje, kako zvezde rocka dobivajo s kozmetičnimi operacijami in šminkanjem podobo androgenega tipa človeka. Opazujte malce današnje velike zvezde.


    Če primerjamo današnjo pop glasbo z glasbo preteklih let, potem nam je jasno spoznavni degenerativni potek razvoja. V preteklih letih so bile pesmi dosti bolj domiselno obikovane. Prevladal je dur in iz tekstov je bilo pogosto mogoče razbrati motiv iskanja smisla. Osnovno razpoloženje današnjih rock skladb je mrko, zvočna slika je preagresivna. Prevladujoče sintetično ustvarjanje zvoka odgovarja splošno povečani uporabi sintetičnih snovi, vključno s prehrano.

    Če izražajo besedila tako temačne glasbe hrepenenje po miru in drugih vrednotah, je za tem stoječa metoda: nagovoriti čustva hrepenenja in obenem netiti ter podpihovati strah. To metodo lahko spoznamo tudi po znanem simbolu miru, krogu s vertikalno prečko, ki se spodaj razcepi v dva dela. Ta prečka z razcepom je germanska runa, ki simbolizira smrt in nesrečo. Če jo obrnemo, pomeni stoječa runa mir, življenje in srečo. Rune nakazujejo strukture kozmičnih silnic, katerih opazovanje deluje magično. Vzrok povzročanja strahu s tovrstnimi sredstvi je v tem, da se s strahom odprejo možnosti za onostranski vpliv iz onostranstva.

    Neredko prihaja do tega, da osebe javnega življenja uporabljajo zvezde rocka za svojo propagando. Na ta način je rock glasba predstavljena kot kulturna glasba, nato jo institucionalizirajo in služi kot učni predmet. Nekateri trdijo, da lahko pop glasba in klasika eksistirata druga poleg druge in da so razlike samo stvar dogovora; kajti ljudska glasba kot vmesno področje ne more imeti v današnji potrošniško-informativni družbi nobenega prostora več.

    Več kot 90% glasbenega življenja v ZDA predstavlja rock glasba. Jazz, ki je bil že pred leti priznan kot zvrst glasbe, ki jo je treba v kulturi podpirati, ima samo še podrejeno vlogo in se v svojih stilističnih tokovih priblužuje rocku. Pri tem je govora o "fusions", zlivanju z latinsko-ameriškimi vplivi, kar pa se praktično kaže v ekscesih in trdem rocku, popolnoma v soglasju z zgoraj opisanim procesom zavesti. Rock sam, ki lahko postane samo še primitivnejši, hočejo sedaj kulturniki pospeševati z obveznim šolanjem in tekmovanji.


    Velike zvezde rocka so zelo čislane pri vladah, če so pripravljene sodelovati pri humanitarnih akcijah, kot n.pr. organizatorji rock festivala "Live Aid" 1985, katerega izkupiček je bil namenjen odpravi lakote v Etiopiji. Tiste rock skupine, ki najbolje formulirajo velike ideje o združenju celega sveta, stojijo na najvišjih mestih rang lestvice.

    Zakaj? Ker je onostranska astralna sfera pokojnikov, v kateri biva vsak človek med spanjem, povsem nabita z močnimi podobami te vrste, s slikami, ki se v podzavesti globoko vtisnejo. Če to dobro premislimo, lahko razumemo, zakaj je bila pred leti najpopularnejša skupina z dvoumnim imenom "U2" - lahko beremo tudi kot "You too" - tako složno čaščena. Njihov pevec Bono Vox, ki se zelo zavzema za tretji svet, je pel na plošči "The Joshua Tree" (drevo Jozue), do sedaj verjetno največkrat prodane plošče nasploh, med drugim tudi to: "I belive in Kingdom come, then all coulour bleed in one" (Verujem v prihod kraljestva, potem ko se vse barve (kože) izlijejo v eno). Mnoge druge pesmi skupine U2 imajo povsem karakter molitve ali pa opisujejo trpljenje zaradi socialnih in političnih neprilik. Ena od pesmi ima celo latinsko besedilo "Gloria tigi omnie" (Slava tebi, Gopod), ki so ga desettisoči s prižganimi svečami prepevali skupaj s pevci pri nastopih v živo, ki imajo skoraj misionarski karakter.

    Vedno bolj stopa v ospredje nova generacija rock glasbenikov, ki pridiga pogum in upanje ter poje številne himne. Po vzoru Amerikanca Sprinngsteena so to predvsem skupine iz Anglije in Irske, kot n.pr. "Simple Mind", ki imajo glasbo za sredstvo, s katerim naj bi pripravili ljudske množice na novo politično-religiozno pričakovanje, s katerim naj bi se ljudje identificirali. Dejansko je rock nadvse primeren za to, kajti s poslušanjem in oživljanjem po vsem svetu in skozi dolga leta se je ustvarilo nekaj takega kot "rock-eon", s katerim se človek poveže, ko so slišni tipični elementi rocka v neki skladbi, čeprav naj bi bila ta drugače povsem neškodljiva!


    ROCK IN SATANSKI KULT

    Tako kot duh tega sveta uporablja rock svoje namene s pogledom na dobro, tako ima tudi široko linijo, ki je povezana s slabim, s sfero peklenskih sil. To je celotna hard- in havy-rock scena. Toda ravno to, kar je demonično in črno-magično ima posebno privlačno moč, ker je razodetje v vsakem človeku navzočega razdiralnega nagona in nagona po oblasti, ki ga s kulturo drži na vajetih in pride do izraza samo v posebnih situacijah.

    Sedaj, ko postajajo mehanizmi kultiviranja neučinkoviti, ne more biti drugače, kot da sile demonov, ki so stvaritelji kulture, vedno manj dosegajo ljudi in da se en del človeštva potaplja v zemeljski hudobiji. To je tisti del, ki se na osnovi svoje karme še ne more ali nič več ne more pozitivno odzvati in uglasiti na nove vplive. Ti ljudje vedno bolj in bolj oživljajo v podzavesti potlačene naravne nagone, ki so nakopičeni v področju Zemlje kot refleks vseh teženj k dobrem.

    Ker večina ljudi živi v zmotnem prepričanju, da sami odločajo o vplivih, ki določajo njihovo življenje, črni magiji ni potrebno skrivati njenega nastopa - svoje namene lahko da celo jasno prepoznati, kajti tako ali tako je ne jemljejo resno.

    Fernando Salazar Banol, nekdanji rock glasbenik in organizator, nam daje v svoji knjigi "Okultna stran rocka" jasen vpogled v stvar. Pokaže pravi namen tistih, ki stojijo za zastopniki hard in heavy smeri. Objasni nam, da večino založb (takrat še gramofonskih plošč) v ZDA vodijo čarovniki, da so oznake firm pogosto simboli črne magije, in da način izražanja v tekstnih songov, ki delujejo zmedeno in temačno, odgovarja simboliki satanskega kulta. Nadalje pravi Salazar, da se velike zvezde rocka povezujejo s temi silami, ki jih potem zasenčijo, na spiritističnih sestankih, nadalje, da so vse takrat še gramofonske plošče magično preparirane in da nastanek in stoji objava svetovno znane rock opere "Jesus Christ Superstar" v direktni povezavi s temi spletkami. Potrebno si je samo ogledati naslove CD, torej besedila in naslovne strani, imena založb itd. Kar boste tam našli, ni nobena površna stvar predstavitve proizvajalcev, temveč lahko iz tega zaključimo:
    kdor se krasi s simboliko črne magije, je z njo tudi povezan. Pri live koncertih so rock zvezde močne žariščne točke nizkotnih sil na odru. Kot pozitivni pol predstave spravijo maso z magijo svojega glasu, s tolkali, včasih do štirimi naenkrat in E-baskitaro, popolnoma iz sebe in v blaznost norenja, s katerega sproščenimi energijami se hranijo številne nizkotne duše iz eterične sfere okoli nas.


      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Miran Zupančič
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20041101161636892

    No trackback comments for this entry.
    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada! | 29 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: titanic dne četrtek, 4. november 2004 @ 11:04 CET
    Pozdravljeni Miran!
    Sicer težko, a vseeno bom podala svoje mnenje glede teme, ki jo opazuješ. Super članek, ki je bil nujno potreben za Pozitivke.

    Rock glasbo sem sama poslušala nekje dve do tri leta in tudi uživala v nje. Poleg adrenalinske glasbe je bilo zraven tudi vse kar gre: alkohol, ekstremistično vedenje polno nabite in razdiralne energije, nezadovoljstvo in agresija na zunanje situacije in celotno stanje, nezadovoljstvo z vsem nasploh. Mislila sem, da mi divja glasbe da energijo, dala pa mi je hiperaktivnost in nasilnost. Želja po maščevanju mi je naraščala bolj, ko sem poslušala glasbo. "rock sentiši" pa so me spravili v solze, ob alkoholu pa v samouničevalne misli. Bila sem tudi v taki družbi in okolici, kjer so bili istega mišljenja in to mi je dalo moč. Ob najmanjši oviri, ki sem jo srečala, sem bila buldožer in šla svojo pot "preko trupel". Pač, tako je bilo.

    Ko so z mojo nosečnostjo hormoni začeli delati drugače, ko sem postajala bolj ženska in se zavedala miline, nežnosti in misterioznosti nosečniškega stanja, sem nezavedno opuščala družbo, glasba mi ni več pomenila to kot včasih, saj tudi alkohola ni bilo več v moje vsakdanjiku. Postala sem sama sebi dovolj.

    Po rojstvu otroka, ko pa je mož že vedno poslušal glasno rock glasbo, pa so se mi naježili lasje in vsa koža po telesu. Materinski nagon mi je velel, da to ni dobro za malo bitje, čeprav ni bilo navajeno samo na tišino. Če je hčera bila v istem prostoru v stanovanju ali v avtu, je morala biti glasba drugačna ali pa tišina. Na to nas je ona opozorila, saj je v avtu začela že zelo zgodaj prepevati in momljati, da smo pozornost usmerili na njo in na njene zvoke ter pesmice. Ko je dopolnila nekje dve, tri leta, pa sploh v avtu radio ni mogel več biti prižgan, ker je ves čas pela že naučene otroške pesmice. Tudi doma je ponavadi bila njena glasba in ona namesto našega vrhunskega ozvočenja in hi-fija. Leta so minevala, danes ne poslušam, ker mi ni všeš, glasba, ki pa jo je ona poslušala, pa je tudi meni prišla v navado. Klasična glasba ali izbrana slovenska, če je ona slučajno tiho ali ob popevki poje.

    Ne rečem, da ne poslušam radia. Seveda ga, v avtu, ko sem sama, tudi doma včasih, vendar nekako zaznam, pa ne morem razložiti kako, kdaj je glasba nasilna in destruktivna. Takrat lahko izberem drug program ali zamenjam s CD, ki je po mojem izboru.

    Tudi vsebina tako tujih, kot nekaj naših pesmi je usmerjena v uničevanje, obup, sex (v ozadju) in te so uspešnje. Pomislimo na slovenske avtorje in njihove vsebine, ki dajo velik pomen ljubezni, ki je telesna in žalosti, ki je posledica le-te ob njeni izgubi. Avtorji, ki imajo nekoliko drugačno vsebino svojih del, niso tako poslušani po radiju in jih ne predvajajo, čeprav so prijetnejše za uho in duha.

    Glasba mi veliko pomeni, vendar toni morajo biti izbrani, da se jih lahko v mislih dotaknem, vsrkam v srce in mi je po njih toplo in svetlo. Umirjeno se počutim in bogatejšo ter radost in upanje se mi oživita.

    Lepo pozdravljeni bodi dragi moj prijatelj, Titanic


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: titud dne četrtek, 4. november 2004 @ 11:48 CET
    Največja zasluga rocka je, da je glasbo naredil za profano, posvetno. Glasbo je božjih višav spustil na zemljo, jo demokratiziral in naredil nazaj po človeški podobi. Je samo taka, kot smo mi, po človeško veseli in razigrani, pa tud človeško žalostni in razuzdani. Nima namena poboljševat, provsetljevat, (pre)vzagajt, zdravit in kar je še teg atributov svetosti, vendar to ne pomen, da ima zato namen ljudi pokvarjat, demonizirat, satanizirat. Razne rokovske zvrsti se seveda poslužujejo arhetispske in mitološke moči glasbenega izraza da na njih utemeljujeo svojo avtentičnost in kreativno moč, vendar temu jest ne bi dajal kašnih ideoloških predzankov ali kakšnih ezotričnih zarotniških namenov.

    Bistvo rocka je v njegovi pluralnosti izraza, čutni dostopnosti in univerzalni razumljivosti (za razliko od perfekcionistične klasične miselne glasbe in sakralne srčne glasbe), zato se mi zdi, da rock z razbijanjem tradicionalnih glasbenih vzorcev in okusov dost bolj odpira naša srca in glave za globalne spremembe na duhovnem področju kot pa bi to lahko naredila katerakoli od tradicije zapovedana sakralna/spiritulana glasba ali pa bi to zmogla naredit racionalna klasika.

    ---
    titud


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: en_bk dne četrtek, 4. november 2004 @ 12:32 CET
    Ni vsaka glasba prijetna za moje počutje. Tudi različna glasba ob različnih priložnostih.
    Teorija zarote? Nekateri jih potrebujejo..teorije...iz raznoraznih vzgibov, v raznorazne namene.

    en bk


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 4. november 2004 @ 13:38 CET
    draga Tutanic,
    hvala za tvojo lepo opisano izkušnjo. Tudi sam sem rastel v rock "eonu" in še danes rad poslušam staro rokc glasbo a s previdnim izborom. Za nas odrasle ni tak problem, da bi se lahko vplivalo na nas, toda pri mladih je to čisto druga pesem, in zaradi njih je ta članek, ki ga bom še malce na teh straneh dopolnil.

    Še en aspekt moram omeniti, ki je manj poznan in ki nam še bolj pojasni, da imamo pri tem opravka z zavestnim, namrnim škodovanjem duše: in to ne samo s seksualno razuzdanostjo, temveč tudi s rafinirano psiho - tehniko. Informacije, ki opozarjajo na to, so bolj redke. Salazar Banol opisuje to takole:
    Kadar pri snemanju določenih rock - skladb mešajo skupaj v studiu različne snemalne kanale, ostane vedno prosta ena steza na magnetofonskem traku( to so informacije iz l. 1985-90 ). Na to stezo posnamejo v obratni smeri neko poslanico, ki je ob normalnem poslušanju neslišna. Še dodatno je zamaskirana s tem, da je posneta v spodnjem delu-zelo visokem frekvenčnem območju in v drugi hitrosti. Podzvest poslušalca je zmožna dosti lažje absorbirati takšne informacije, ker gredo lahko neopažene mimo leve polovice mogžanske hemisfere, da možgani lahko sprejmejo takšno zrcalno obrnjeno informacijo.

    Vsebina zamaskiranih sporočil so največkrat klici Satana, pozivi, da bi se tako povezali z njim in podobno. Tako lahko slišimo iz dolgoletnega uspešnega hita " Stairway to Heaven "
    legendarne rock skupine Leda Zappelina z enostavnim predvajanjem v obratno smer med drugimi:" Live for Satan". Toda tudi številne drugi CD so preparirani z deloma daljšimi formulami in pozivi. S tem se močno poveča sugestivna moč v ospredju petih besedil, ki so sama že dostikrat sestavljena iz dvoumnih magičnih formul zaklinjanja, zato kot v songu " Satan is God ", Black Dark Arkansas-a, ali " Hel¨*s Bells od AC/DC. z uporabo stroboskopov ( naprave, ki v kratkih časovnih presledkih prekinjajo svetlobo ) postane možnost koncentracije in refleksi tako iritirani, da lahko sugestije še bolje prodrejo v podzavest poslušalcev.

    V kakšnem obsegu in pri sedanji vrhunski tehnologiji je to seme že raztreseno po celem svetu, lahko o tem samo ugibamo. Vsa stvar se zagotovo vse bolj širi, kajti to smo videli še leta nazaj, kar je bilo razvidno iz takoimenovanih " gluftis ", ki so se oblačili popolnoma v črno, se šminkali obraz z mrtvaško belo in ustnice z vijolično barvo in nekateri skrajneži so spali celo v krstah ter prisostovali črnim mašam z nekrofilskimi tendencami. Rock - glasba te underground scene, kot n.pr. glasba skupine" Cure ", je spravljala poslušalce v depresivno razpoloženje. Besedila, v katera se nima smisla podrobneje spuščati, dosegajo svoj višek v pozivu k suicidu ( samomoru ).

    Ob nastpih v živo so predvajali hard- in punk-rock skupine scene, ki spominjajo na gladiatorske borbe v starem Rimu. Tudi takrat je bila časovna prelomnica in kozmična kriza. Toda je še bolj temeljita. Za enkrat se je ekstravaganca teh skupin izražala samo v krutostih nad živalmi. Tako je v preteklosti skupina " KISS ", ki je nastala po podatkih njenih članov po nalogu " satanske bratovščine Amerike " in se s polnim imenom imenuje " King in Satan Servis " razmesarila na odru na ducate piščancev.

    Ossy Osburne, prej član skupine " Black Sabbath " je obmetaval svojo publiko z živalsko krvjo in drobovino svinj ali pa je požiral drobovino žive kokoši, ki so jo na oder vrgli njegovi oboževalci. Druge skupine kot npr. " Joy Divizion " so praznovale celo črno mašo pred svojo publiko. Pomislimo tudi kakšne množice se zbirajo ob teh prireditvah, koliko energije imajo tako iz onostranstva na razpolago za krajo!? Pri eni od največjih tovrstnih prireditev, " Rock v Riu " 1985, na kateri je med drugimi nastopil Osbourne, se je takrat zbralo okoli 250. 000 ljudi, v glavnem mladih poslušalcev; na vsakem koncertu.

    lep pozdrav draga prijateljica Titanic.
    Miran


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 4. november 2004 @ 14:06 CET
    Dragi Miran

    pohvala za tvojo analizo vpliva glasbe na človekov duhovni razvoj.
    Kar se mene tiče, mi je od vse glasbe na svetu še najboljša tista,
    ki mi poje in igra znotraj mojega srca in me skozi moj dih pomirja. :)

    Je ena pesem, ki poje "Silence is golden...
    tišina je zlata in lahko jo tudi vidiš...

    Glasba je lahko čudovita vibracija,
    ki te lahko pripelje tudi do Boga,
    do prav posebnega vseobsegajočega
    notranjega občutka miru in ljubezni. :)

    Znanstvene raziskave so pokazale,
    da še krave ob Mozzartovi, ali Bachovi glasbi,
    dajejo več mleka, kot običajno,
    ob hard rock glasbi,
    pa postanejo celo razdražljive in agresivne.

    Pohvala draga Titanic,
    da si nam navedla primer svoje hčere
    in kako prav,
    da sta jo pri njenem petju vzpodbujala in jo poslušala.

    Tudi sam sem svojo hčerko ko je bila še majhna vzpodbujal k petju in sem ji tudi sam pel, vendar me je hitro prekinila rekoč, da imam grozno slab glas. :)

    lp

    ---
    stojči


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 4. november 2004 @ 15:50 CET
    Dragi Miran in ostali,

    pisatelj Hermann Hesse je v svojemu romanu "Igra steklenih biserov" pisal, da ima razmerje do glasbe še prastar in zelo častitljiv vzor. V pravljični Kitajskih "starih kraljev" je bila dodeljena glasbi na dvoru vodilna vloga; visoko stanje glasbe jim je bilo skoraj isto kakor stanje kulture in morale cele države, in mojstri glasbe so morali skrbno bedeti in varovati ter ohranjati čiste "stare tone". Če bi propadla glasba, je bilo to zanesljivo znamenje, da propadata tudi vlada in država. In pesniki so pripovedvovali strašne pravljice o prepovedanih, hudičevih in nebu odtujenih tonskih načinih, na primer o tonih Čing Šanga in Čing Ceja, o "glasbi zatona", saj ko se je oglasila v kraljevi palači, se je kmalu zatemnilo nebo, zidovi so se stresli in se podrli in vladar in država sta se zrušila. Namesto mnogih drugih besed starih avtorjev navajamo nekaj mest iz poglavja o glasbi Li Bu Vejevi knjigi "Pomlad in jesen".

    "Začetki glasbe so tam daleč v davnini. Nastala je iz mere in je zakoreninjena v velikem Enem. Veliko Eno rodi dva pola; dva pola rodita moč temnega in svetlega.

    Če svet živi v miru, če so vse stvari mirne, če vsi sledijo v svojih spremembah višjim, potem je mogoče glasbo izpopolniti. Popolna glasba ima svoj vzrok. Nastaja iz ravnotežja. Ravnotežje nastaja iz pravega, pravo nastaja iz smisla sveta. Zato je mogoče o glasbi govoriti samo s človekom, ki je spoznal smisel sveta.

    Glasba se opira na harmonijo med nebom in zemljo, na skladnost med mračnim in svetlim.

    Propadajoče države in ljudje, zreli za zaton, seveda tudi ne pogrešajo glasbe, njihova glasba pa ni vedra. Zato: kolikor bolj hrupna je glasba, toliko bolj otožni postajajo ljudje, toliko bolj ogrožena je dežela, toliko globlje se pogreza vladar. Tako se izgubi tudi bistvo glasbe.

    Vse sveti vladarji so pri glasbi najbolj cenili vedrino, Tirana Gil in Ču Sin sta hotela hrupno glasbo. Močni zvoki so se jima zdeli lepi in vpliv na množico zanimiv. Hotela sta nove in nenavadne zvočne učinke, tone, ki jih ni slišalo še nobeno uho; hotela sta prekositi drug drugega in zgrešila mero in cilj.

    Vzrok za propad države Ču je bilo to, da so iznašli čarovno glasbo. Taka glasba je dovolj hrupna, v resnici pa se je oddaljila od bistva glasbe, zato ta glasba ni vedra. Če pa glasba ni vedra, ljudstvo mrmra in življenje je pohabljeno. To vse pa nastane zaradi tega, ker ne poznajo več bistva glasbe in iščejo samo zvočne učinke.

    Zato je glasba urejene dobe mirna in vedra in vlada enakomerno stalna. Glasba nemirne dobe je razburjena in zlovoljena in njena vlada je sprevržena. Glasba propadajoče države je sentimentalna in žalostna in njena vlada je ogrožena."

    Komentar:

    Kakšna je današnja glasba? Kakšen je dandanašnji srčni utrip in občutje ob današnji hrupni glasi? Kakšna je naša vlada? Kakšen je svet? Ali nismo vsi znevrotizirani od hrupa in glasonosti ne le glasbe, temveč tudi od ropota v tovarnah, glasnega hupanja na cestah, kričanja drug na drugega, saj se sploh ne znamo več potiho pogovarjati. V Kopru nam poletne noči greni divjaška glasba elektronike, ki para dušo in telo ne le ob "Rumeni novi", veliko preveč noči je prečutih zaradi zadovoljstva tistih pijanih mladeničev in deklet, ki se po skrivnih ulicah drogirajo, kadijo marujano, pijejo alkohol iz steklenic in svinjajo mesto, da je ob jutranji zori, ko stopiš na ulico mesto enako svinjaku. To je "kultura", ki jo je prinesla glabalizacija. Ta "kultura" se širi kot zelena plesen in kmalu bo vse kar je zdravega okuženo z njo.

    Miran, hvala ti da si oprl to temo, vendar ne moremo ničesar narediti, saj se nezavedno amerikaniziramo. Kot družba vstopamo na pot moralnega propadanja. Izbuljamo občutek za pravo mero. Glasba nas na to opozarja!

    Lep pozdrav tebi Miran in vsem ostalim

    Tatjana



    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: koki dne četrtek, 4. november 2004 @ 16:32 CET
    Tišina je pretok samega boga skozi nas!!!

    ---
    Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 4. november 2004 @ 17:38 CET
    dragi Stojče,
    pohvala na tvoj komentar. Ker sva oba generacija rock dobe to prav dobro razumeva, " Silence is Golden" je tudi meni sedla v srce. Rock sam ni negativen, ostalo pa nam je popolnoma jasno, mar ne?
    Pri poslušanju glasbenega dela duša torej preživlja tonovsko razgibane oblike, potek notranje napetosti in sprostitve. Enostavna in zapletena zvočna razmerja doživlja kot svoje gibanje v notranjem geometričnem prostoru. Zvočna razmerja glasbe se ujemajo z osnovnimi razmerji, ki jih vse najdemo v naravi in zato tudi v človeškem telesu.

    Švedski glasbeni psiholog Pontvik je v svojem delu Zveneči človek potrdil to staro vedenje, ko pravi, da so tudi telesni organi med seboj v intervalnem odnosu:
    " Če ob glasbi občutimo veselje ali žalost, to sovpada z določeno napetostjo ali sprostitvijo vlaken". Mnogim ljudem je klasična glasba že tako tuja, da jo preko zvočnikov( zunaj ) predvajajo na železniških postajah in kioskih, ker moti ljudi z določenim dušnim stanjem in pomaga preganjati prodajalce droge.

    Vendar pa po mnenju pianista in dirigenta Wladimirja Ashkenazya, kljub svoji lepoti, ne more zagotoviti trajnjše tolažbe. Po njegovem mnenju sta resnica in svet za to prevelika in nedojemljiva. To vsekakor ni izjava pesimista z melanholično dušo. Glasba dejansko ni skakalna palica, s katero bi lahko preskočili široki tok med navidezno in resnično izpolnitvijo hrepenenja.

    V srednjem veku so imeli melaholijo za nekaj pozitivnega.V srednji in vzhodni Evropi so jo cenili. Danes pa gledamo na melanholijo kot na čustveno stanje, ki ga moramo premagati. Še v času renesanse so tak značaj imeli za znak duhovne kvalitete. Pozneje se je svetel renesančni ideal lepote z elementi antične umetnosti umaknil izumetničenim oblikam in raskošni okrašenosti baroka, v katerem so prevladala čustva.

    V renesansi so melanholične ljubezenske pesmi pogosto uglasbili, kar recimo za Monteverdija. S tem je mišljeno naslednje:
    " Nesrečen pretakam solze svojih mračnih
    tožb,
    kot vse druge prevarane zaljubljence
    me napolnjuje večna bolečina.
    Osvobojen bom vklesal v marmor:
    Srce ki verjame lepi ženski, je naivno".
    Et e pur dunque vero - In vendar je res. Tu gre za lepoto, ki ne nudi tolažbe.

    Za Bacha velikega Mojstra je značilen melodičen izraz pripravljenosti k predaji božjemu vodstvu, izraz ponižnosti, ki pa ga obravnava brez religioznih čustev. Tako lahko mnogi uživajo ob njegovem Matejevem pasijonu, ki opisuje Kristusovo trpljenje, čeprav niso verni v klasičnem smislu. Tak užitek pa ni uživaštvo ali sentimentalno sanjarjenje, ampak resnična ganjenost v naše duše. Bachova glasba vibrira, zato velja kot vzor lepote in hrepenenja v glasbi. Zato so jo vedno znova poskušali primerjati z jazzom, ker tudi zanj za vibriranje niso nujne ritmične sekcije. Kajti preveč tolkal je za Bachovo tenkočutnost naravnost samomor.

    Pri Bachu skrivnostna uporaba takta pomeni miren, trden korak, ki prepriča poslušalce s svojo logiko in jasnostjo in pušča določeno ganjenost v njegovem srcu. Bach razoroži, tankočutno razprši pomisleke in ugovore posameznika, ki se brani. Izgleda tako, kot bi v Bachovi glasbi zvenel prastar red stvari, ki je odvisen od naloge človeštva, katerega začetek sta ponižnost( zavedanje ) in predanost vodstvi znotraj sebe. To je ponižnost, ki se zaradi vibriranja izogne pasti melanholije in sledi vodstvu znotraj sebe, ki obstaja iz skladno in svobodno izhajajoče inteligence. Pri našem zahodnem človeku se je prvič pojavila. Vibriranje tako postane popolna harmonija in logična in matematična doslednost v melodiji in ritmu, ki vabi k popolni skladnosti zavesti. Melanholija izginja, razprši se v popolnost. Zdi se , kot bi Bacha navdihnilo neko drugo energijsko področje bivanja in višja matematika, tako, kot bi iz njega vela pitagorejska čistost.

    Kjer je Bach presegel melanholijo in je njegova glasba vibrirala, romantika tega ni več poznala. Hotela je živeti velikopotezno in navdihujoče, z napetostjo, senzacijo, a pomožnosti s pristnimi občutki. Že s tem je bila tudi kritika baroka. Za vsakim vzdihom v baročni žalostinki je bilo čutiti preračunan efekt. Vse je bilo nepristno, le izvajanje je bilo resnično. In zato so baroku glasbeniki pravili tudi obdobje narejenih strasti.

    V glasbi torej ni tolažbe, je upanje. Hrepeneje po lepoti ne moremo zadržati dlje časa, kot za trenutek, ki ponavadi ne traja dlje kot vtis sam in se takoj razprši. Kajti to je tisto, kar lepota med drugimi povzroči v glasbi: ganjenost in hrepenenje, ne pa tudi tolažbe in izpolnitev hrepenenja. Če tudi je Mahler v svojih delih čas raširil, in napolnil z brezčasno lepoto, se njegove simfonije enkrat končajo. Tako hrepenenje poslušalcev ni bilo nikoli trajno izpolnjeno. Ganjenost zaradi lepote zadene v nas na občutljivo struno, približa pa končno vendar le zelo individualne občutke zelo individualnih vtisov.

    Ganjenost zlomi naš trdi oklep obrambe, potisne nas v samoto našega osebnega stanja. Ganjenost nastaja počasneje kot vedrina. Širi svoje krila in na nebu pusti sled osamljenosti. Ta let, je redko let veselja. Kako pa nastaja svetovno bratstvo ob kolektivni ganjenosti na primer ob Beethovnem " Vsi ljudje so bratje " ali pa Mozartovem klicu prostozidarske glasbe? To je močna čustvena razgibanost. Res nastane samo in le z glasbo, pa je drugo vprašanje. Kar je za nekoga ganjenost, je za drugega sentimentalnost še slabše s kičem priklican občutek. Kdor je ganjen, je pogosto blizu solz. Ganjenost je pravzaprav nekaj paradoksalnega. Kajti, kdor je ganjen, je tudi pre-vzet, je ujet v prijem občutkov. Ko nastane zaradi občutkov lepote notranja ganjenost, ki postane občutek, je človek pre-vzet, izgubi glavo, nadzor in pregled. Kdor pa ni gospodar svojih občutkov, potem nezadržno toči solze, kot se to pogosto dogaja na podrebu ljudem, ki so umrlega poznali. Prevzame jih razpoloženje.

    Bistveno in neodvisno je prazaprav hrepenenje, ki ga prebudi lepota glasbe. Vsa romantika dejansko izvira iz tega hrepenenja. Marsikdaj je težko ločiti, ali je to hrepenenje že del glasbe romantike ali pa ga s svojo lepoto šele doseže. Ta lepota pa je lahko tudi izumetničena. Zavračati romantiko in ji postavljati nasproti ostro neskladnost, človeku tudi ne pomaga. Nova romantika, oziroma Rachmaninoff, Mehler in Sibelius verjetno tudi ne prinašajo nič novega. Namen poskusa oživeti romantično šolo je bil predvsem v tem, da bi ustvarjali in ritmično genialno oblikovali, pa tudi zabavali poslušalce. Hrepenenja in ganjenosti ne izraža več.

    Tako Ashkenazys z besedami, da lahko glasba nudi lepoto, ne pa dokonča tolažbe, ni menil, da čisto hrepenenje ni potrebno. Samo dejstvo, da glasba ne more izpolniti čistega človeškega hrepenenja ( ki je kot vemo čista Ljubezen ) kaže, da mora ponuditi drugega človeka, notranjega duhovnega človeka!

    In dragi Stojči, tukaj je na mestu tvoja trditev:"....mi je od vse glasbe na svetu še najboljša tista, ki mi poje in igra znotraj mojega srca in me skozi moj dih pomirja".
    lepo te pozdravlja tvoj prijatelj Miran


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 4. november 2004 @ 17:54 CET
    draga Tatjana,
    še en briljanten prispevek na perečo tematiko. Resda nič ne moremo proti tej globalizaciji negativnega tipa ali teme, toda s opozarjenjem skozi take prispevke pa lahko vendarle veliko pripomoremo, kajti te članek in komentarje bodo mnogi brali, si sprintali ter informacijo nosili naprej do pravih vrat.
    lep pozdrav tebi draga moja prijateljica.
    Miran


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Radovedni dne četrtek, 4. november 2004 @ 21:09 CET
    Dragi Stojči,

    gotovo je to, da nimaš nikakor slab glas. Zelo lep glas imaš, ki vnaša harmonijo v poslušalca. Seveda so ljudje različni. Morda bi lahko tedaj, ko si pel svoji hčeri, prilagodil vibracijo njenim željam in bi začutila lepoto vibracije tvojega glasu. Z vajo je mogoče marsikaj doseči. V kolikor pa se človek vda v usodo, potem ni več kaj spreminjati in se boriti za vrednote. Hči je gotovo vredna ponovnega truda.

    Lep pozdrav, dragi duhovni prijatelj

    Radovedni


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: jaka dne četrtek, 4. november 2004 @ 21:28 CET
    Je že kdo šel na potovanje s
    skupino Pink Floyd?

    Eni so,
    drugi pa nikoli ne bodo.

    lp.jaka


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Radovedni dne četrtek, 4. november 2004 @ 22:19 CET
    Dragi Miran,

    lepo je zopet brati tvoje "romane", res lepo pripoveduješ, ampak se mi zdi, da si enkrat obljubil, da boš poskusil malo bolj nakratko in jedrnato razložiti bistvo svoje ideje.

    Torkrat je pregled nad "razvojem" glasbe in sil, ki ga usmerjajo, res izčrpen, a se ne morem strinjati z vsem. Če bi bilo krajše, bi morda ne našel kakšne "luknjice".

    Glasbo ustvarjajo ljudje in torej ni mogoče opozarjati na nevarnost glasbe, ki je nastala v ljudeh, ne da bi v tem primeru opozarjali na nevarnost obstoja določenih ljudi ali pa mase ljudi, ki je nosilec določene glasbene kulture. To pa ni prav, saj smo vsi enakovredno ustvarjeni (vsi smo menda Božja, Stvarnikova ....bitja) in vsi imamo enako pravico izražati vibracije (kot jim pravi Stojči) svojega telesa. Glasba je nesporno odraz dogajanja v ljudeh. Eni izražajo notranje dogajanje tako, drugi drugače. Glasba je po eni strani lahko izraz ravnotežja, kot pravi naša najdražja Tatjana : " Popolna glasba ima svoj vzrok. Nastaja iz ravnotežja."
    Lahko pa je tudi izraz neravnotežja, s katerim se poskušamo spraviti v ravnotežje (na tak način jo npr. uporabljam jaz, ko se z glasbo, ki jo produciram iz lastnega neravnotežja, sam umirjam), ali pa jo lahko uporabljamo, da spravimo nekoga drugega v ravnotežje, kot pravi naša draga Titanic : "Glasba mi veliko pomeni, vendar toni morajo biti izbrani, da se jih lahko v mislih dotaknem, vsrkam v srce in mi je po njih toplo in svetlo. Umirjeno se počutim in bogatejšo ter radost in upanje se mi oživita".
    Vsekakor je glasba individualna vrednota in jo je po mojem mnenju kot tako potrebno jemati in jo ne satanizirati. Če komu ne paše, jo pač ne posluša.

    Glasba je po mojem mnenju ena od večnih vibracij Univerzuma, je torej ena od vibracij Boga, Stvarnika, kakorkoli ga že imenujemo. Ima veliko izrazov, obrazov in ritmov. Prilagaja se trenutnim razmeram, tudi na Zemlji in v ljudeh je le odraz stopnje ravoja civilizacije. Morda bi bilo mogoče opozarjati na nevarnost takega razvoja civilizacije, vendar pa tisti, ki uporablja civilizacijo za svoje preživetje (tudi če samo kupuje flaše pira), jo s tem podpira. Tako mislim, da ne more kritizirati tistega, kar mu omogoča udobno življenje, saj s tem kritizira samega sebe, ko z uporabo izdelkov, tudi glasbenih prispeva k obstanku in celo razvoju ta iste civilizacije s celotno industrijo in mašinerijo z borzami vred. Tudi pivovarne so na tečajnicah in trgovanje z njimi tako kot tudi z ostalimi izdelki na tem svetu, kroji usodo našega sveta. Žal ljudje kupujejo in prodajajo vse mogoče. Tudi glasbo. Le tisti, ki izstopi iz te civilizacije in ni več odvisen od nje, ima po mojem mnenju pravico kritizirati jo, ali pa celo onemogočati njen razvoj.

    Amapk me pa še vedno zanima, kdo je pisal in opozarjal na nevarnosti pop glasbe (prvi stavek – ne vem kaj naj bi bilo narobe z njo v smislu harmonije). In seveda logično vprašanje, katera glasba pa naj bi bila po temtakem dovoljena. Ali gremo spet v dobo inkvizicije, kjer ljudje v imenu boga, hudičev in satanov določajo, kaj se lahko in kaj ne ? Vprašati se morava namreč, kaj je cilj takega zastraševanja ljudi s Satani, Luciferji itd. Ali ni namen isti, kot naj bi ga imela glasba, ki se kritizira ?

    Lep pozdrav dragi Miran,

    Radovedni


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Radovedni dne četrtek, 4. november 2004 @ 22:45 CET
    Dragi Jaka,

    ker si postavil svoj komentar pod mojega, ne vem, komu je namenjen ? Sem pa govoril z enim članom skupine Pink Floyd.

    Pozdrav,

    Radovedni


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: opazovalec dne petek, 5. november 2004 @ 04:06 CET
    Zelo se strinjam z Miranom. Veliko je glasbe, ki je neprimerna, ker spodbuja negativnosti. Še posebno glasba, ki v sebi nosi skrito negativno informacijo.
    Žal, se vsak ne more zaščititi od te glasbe na način," če mu ne paše, jo pač ne posluša".
    Vsi delujemo eni na druge sugestivno. Preko glasbe je to še najlažje. In na koncu pride do hipnotičnega stanja, kjer oseba nima več svoje volje ampak deluje po volji neke negativne organizacije. Temu so najbolj izpostavljeni mladi, ki niso pravilno motivirani in nimajo še izgrajeno osebnost.
    LP


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Radovedni dne petek, 5. november 2004 @ 08:45 CET
    Dragi opazovalec,

    vsekakor je zanimivo tvoje razmišljanje, vendar je uperjeno zoper nekoga, nekoga kritiziraš, ne napišeš pa, kje so po tvojem rešitve... praviš : "Veliko je glasbe, ki je neprimerna, ker spodbuja negativnosti. Še posebno glasba, ki v sebi nosi skrito negativno informacijo".

    Vprašati se morava ali je glasba tista, ki določa dogajanje v družbi, ali je glasba samo odraz dogajanja v neki družbi, posledica današnjega načina življenja.

    Glasba nastaja navadno kot odgovor na notranje stanje otroka, mladega človeka. To njegovo notranje stanje pa je posledica zunanjih dogajanj v svetu, ki ga kreirajo odrasli. Verjamem, da tudi midva sodiva mednje. Ti ODRASLI TOREJ DOLOČAJO KAKŠNA BO VZGOJA, kakšne so osnovne pravice otrok, kaj otrok sme in kaj ne sme, morda celo kaj lahko polsuša in kaj ne, bolj malo pa določajo, kaj odrasli pri vzgoji smejo in kaj ne smejo. Ni dobro pri vzgoji otroka ali vpričo njih pijančevati, kaditi, agresivno komunicirati, se kregati, pretepati, zahtevati, ukazovati itd, verjamem, da bi lahko še naštevala. Vsa ta dejanja nosijo v sebi ZNAKE NASILJA (duševnega ali telesnega) nad nekom (ZNAKE NEGATIVNEGA).

    Morda kdo tega negativnega noče, pa mora vseeno navadno molče sprejemati to od tistega, ki mu nudi življenske pogoje. Vsa ta za mlade nasilna (negativna) dogajanja SPODBUJAJO RAZLIČNA EMOCIONALNA STANJA v njih (različno tesnobna ali celo depresivna), ki posledično POVZROČAJO NABIRANJE NEKE NOTRANJE NEGATIVNE ENERGIJA V MLADEM. Noben ni preveč navdušen, da nekdo posega v njegov razvoj in morda tudi mladina tega noče (najhuje je pri agresivnosti v družini), pa se to kljub temu dogaja. MLADI IMAJO TUDI SVOJE SANJE, SVOJE INTERESE, pa jih ne morejo uresničiti, ker starši od njih zahtevajo, da tako mislijo kot oni, da uresničujejo neke straševske nerealizirane amicije itd. Skratka mlademu ne pustijo, da se razvija v skladu s samim seboj, v skladu s njihovo lastno vibracijo, ki mu je dana od Boga, Stavrnika, kakorkoli ga imenujemo. Če res meniš, da so negativne informacije v glasbi, ki jo poslušajo mladi, potem ti priporočam, da jo proučiš in ugotoviš dejansko kakšne informacije prinašajo in komu oziroma čemu so namenjene. Navadno izrašajo nezadovoljstvo z nečim, tako kot večina drugih načinov obnašanja mladih. Ampak najprej pa morava malo le pogledati odrasle in njihov vzor (Slovenija je dežela alkoholizma) ali pa dogajanja v svetu (vojne, terorizem) in kaj vse se prikazuje na TV. Ali to niso vse negativne informacije ? Ali ni morda vseeno bolje odgovarjati z glasbo in morda sproščati negativno energijo na ta način, kot pa postavljati bombe...

    Svet je očitno poln negativnih informacij in kaj pričakujemo od nedozorelih bitij ? Da bodo razumeli zakaj je svet tak, ko še mi morda ne razumemo, zakaj je vse tako kot je, kaj šele mladi.

    Tak je tudi naš šolski vsakdan. Mlade filamo z informacijami, ti morajo pridno poslušati in se doma pridno učiti, pa bodo v življenju uspešni, kot da so roboti. Mirno morajo sedeti 5,6,7,8 celo 9 ur in poslušati večne resnice. To so z mojega subjektivnega stališča negativne informacije. Jaz nisem zdržal takrat in tudi danes vem, da ne bi zdržal, ker sem imel pač svoboden duh in nisem prenašal, da mi nekdo cele dopoldneve ali celo popoldneve VSILJUJE NJEGOV NAČIN MIŠLJENJA s tem, da moram biti tiho in mirno poslušati samozadovoljevanje nekoga, ki nič drugega kot samo človek, ampak človek z večjimi pravicami kot drugi.

    Ni vedno vse tako enostavno dragi opazovalec. Namreč moje stališče je naslednje : v kolikor kritiziraš glasbo, v bistvu kritiziraš stvarnost, ki jo kreirajo odrasli. mladi jo samo ponotranjijo in odgovorijo po svoje. In to kar vidiš v njihovem obnašanju in v njihovi glasbi je ta odgovor. Želel bi pa res slišati, kakšno glasbo bi pa morali po tvoje poslušati, da bi bili vredni tvoje hvale. Torej s kakšno glasbo bi jih morali motivirati ?

    To v bistvu očitam tudi Miranu, ki se je po rešitve zatekel k domišljijskim silam in morda upa, da se bo na ta način spremenil svet po njegovih željah. Na tak način ne verjamem, saj duhovščina straši z božjimi maščevanji človeštvo že tisočletja (v kolikor ne bodo poslušali duhovščine in delali, tako kot jim ukazuje), pa vidimo, da ni nobenega efekta. Zgodovina je krvava od križarskih vojn in Islamskim smrtnih obsodb in terorizma. Da o modernih vojnah ne govorimo. Morda nimam prav, a nekaj tega dogajanja lahko pripišemo tudi nenehnemu ustrahovanju in slikanju sveta z mračnimi satanskimi silami in bogaboječnostjo, pa VSILJEVANJE PRAVE VERI, pa delitev človeštva na nevernike, pogane itd. Vsako ustrahovanje rodi stisko, ki se lahko sprosti na zelo nepredvidene načine.

    Človeštvo pa gre očitno svojo pot, pot ki jo določa osebna svoboda posameznika in pravica do lastnega odločanja o svoji usodi. Vsi, ki kritizirajo to osebno svobodo in želijo spremeniti ta tok v neke svoje svetove, so v bistvu tudi vir negativnih informacij in potencialni povzročitelji konfliktov. Tudi cerkev je to doživela in nekatere religije to še doživljajo. To jaz uvrščam tudi v negativna dejanja dragi opazovalec.

    Kdo je tisti, ki lahko komur koli predpisuje ali se celo vtika v njegov osebni razvoj. Samo tisti, ki ga drugi ogroža in mu krati pravice. V kolikor ta glasba tebi krati neke pravice ali te fizično ogroža, potem poskusi spremeniti to tako, da te ne bo več ogrožala. Obenem pa se vprašaj ali si ti komu kdaj kratil pravice ali morda tudi sedaj komu ne poskušaš kratiti pravice, s tem ko ga obsojaš, da je negativec, pa morda niti dobro ne poznaš ozadja in govoriš o neki imaginarni "pravilni motiviranosti". Rad bi slišal, kaj je to "pravilna motivacija".

    Vsekakor se znajdeš v vlogi vsemogočneža, ki naj določa, kaj naj kdo posluša...kaj je negativno in kaj pozitivno in ravno to je tisto, ko začneš omejevati nekoga in mu kratiti svobodo razvoja...bo verjetno odgovoril s silo. Akcija-reakcija, osnovna fizikalna resničnost deluje povsod. Zanima pa me ali bi ti napisal glasbeni program za šole....Namreč že vrsto let raziskave kažejo, da je to najbolj osovražen predmet v šoli.

    Kaj vse je negativno v življenju ? Zame je negativno že to, da nekdo kliče neke sile iz "onostranstva" in straši ljudi v "tostranstvu", kot npr. duhovnik, ki straši bogaboječne ali pa Biblija, ki razlaga, kako je ta onega ubil in se morajo otroci to učiti na pamet...ali pa da nekdo nekoga označi za pogana.

    Tudi sam priznam, težko postavim ločnico in včasih ne vem, kaj je točno tisto subjektivno negativno in kaj pozitivno.Vsi smo del neke organizacije, ki morda deluje na nas na tak ali drugačen način in morda ravno tako oddajamo negativne informacije, pa se tega niti ne zavedamo. Pri 7-miljardah ljudi je mešanica pozitivnih in negativnih informacij že taka, da se prav čudim, da je v Sloveniji tako realtiven mir in da še ni odneslo železniško postajo v zrak.

    Namen vsake grožnje, pa naj bo verbalna ali neverbalna, je izsiliti svoj prav, torej svet naj bi se začel tako gibati kot jaz želim, sicer bom pripeljal nove sile, ki bodo naredile red, ki ga jaz hočem. Ampak, a se ti ne zdi dragi opazovalec, da je to izražanje nemoči, kakorkoli realno vplivati na dogajanja. Ali se ti ne zdi, da je vzrok vseh dogajanj v tostranstvu in ne v onostranstvu ?

    Dragi opazovalec, moja želja je bila le postaviti glasbo v celovitejši okvir, v katerem je morda lažje ocenjevati, kaj je negativno in kaj pozitivno, kaj nosi negativne in kaj pozitivne informacije...ampak na koncu vedno pridem do Einsteinovega spoznanja....VSE JE RELATIVNO...po vsej verjetnosti sem lahko tudi jaz negativen s svojo kritiko, v kolikor bo moje razmišljanje v vama povzročilo negativne emocije...in se vama vnaprej opravičujem...

    Škoda je le, da se nismo z razpravo pridružili k PETRINI MISLI TEDNA :

    Veliko težje je presojati samega sebe,
    kot pa soditi druge ljudi.

    Antoine de Saint – Exupery

    Lep pozdrav,

    Radovedni


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 5. november 2004 @ 08:47 CET
    Dragi opazovalec Vinko,

    tvoja operedelitev "negativna organizacija" se mi zdi zelo ustrezna, saj je pri pisanju o problemih današnjega časa, še nisem zasledila. V tej "negativni organizaciji" človek posega po tistem, kar mu od kulturnih polnil ta "negativna organizacija" ponuja. To pa pomeni, da so organizatorji negativci, kajti samo negativne osebnosti lahko delujejo v "negativni organizaciji". Iz tega izhaja tudi negativna glasba, ki se obnese kot kos negativnega duha časa, opravlja družbeno koristno delo znotraj"negativne tendence". Širi negativno seme , kar sama potem šteje za kulturni prostor.

    Nacionalni kulturni program in programi na nižjih ravneh to pritrjujejo, saj nimajo jasno izoblikovanega stališča in znanja kaj je dobra in kaj je slaba glasba. Kopičijo se priložnosti, ob katerih se kulturniki sprevržejo v govornike, ki se čutijo primorane, da govore o umetnosti, za katero vemo, da je negativen proizvod negativnega duha. S tem pa izpričajo, da so v jedru, kjer bi moralo kliti pozitivno seme, suhoparni preračunljivci, ki pristavljajo svoj pisker zraven. Ljudem nato postane glasba razpolagalna oblast in med njimi se najdejo taki, da to oblast zagrabijo z vsemi štirimi in širijo to glasbo - oblast nad množicami z grozečimi zvoki, ki oglušijo še tako oddaljnega človeka in ga dobesedno posliljujejo in maltetirajo. To ni samo na javnih mestih, slišiš tudi udarjajoče zvoke skozi okno, ki prihajajo od soseda in si zatakneš zamaške v ušesa. Pri tem preplavijo še vse medije iz lestvice instanc in izvajajo nasilje. Jaz stanujem v bližini glavnega trga v Kopru in sem celo poletje prisiljena poslušati to virtualno nasilje, ki naj bi se toleriralo že v načrtu našega turizma za poletno sezono. Vendar glasbeni gestus je nasilen, že vnaprej me kot občanko gleda globoko v oči, bi me rad hipnotiziral in dobil moč nad mano, stalno mi grozi in me opozarja, da ne spoštujem okusa zadrogirane populacije, da sem Judež glasbe, da segreto branim le svojo rit. Očitajo mi, da še hrepenenja nimam v sebi, da bi me glasba bum, bum...očistila greha in da sem prebrisan malomeščanski pohlep, ki mladini ne privoščim svoje zabave. Vse lepo in prav, vendar... prav tisto noč, ko so najbolj glasno razsajali, da so se stene majale, je soseda v težkih mukah svoje bolezni umirala. Sedaj vas pa vprašam kdo je prestopil mejo?

    Lep pozdrav tebi Vinko in ostalim

    Tatjana


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: jaka dne petek, 5. november 2004 @ 09:17 CET
    Pozdravljeni Radovedni.

    Moj komentar je bil namenjen vsem bralcem a vendar
    se včasih ta računalnik obnaša čisto po svoje.

    Zelo me veseli,da se pogovarjam z enim,ki se je pogovarjal
    s enim od članov skupine Pink Floyd.

    Moji izleti z walkmenom po gozdu,
    kjer ti angeli in škratje začnejo postajati
    note na melodije Floydov ne bodo
    nikoli pozabljeni.

    Castaneda,je bil tudi pravi popotnik.

    lp.Jaka


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Radovedni dne petek, 5. november 2004 @ 10:18 CET
    Dragi Jaka,

    želim ti veliko užitkov ob sprehodih v gozdu
    s ptičjo pesmijo Pink Floydov v ušesih in srcu...

    pravzaprav vem, da se imaš bogovsko...

    "Wish you were here" and I'll be with You,

    Lp, Radovedni


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 5. november 2004 @ 10:39 CET
    Dragi Jaka,

    tudi jaz ti želim prijeten sprehod po gozdu in poslušanje ptičjega petja, šemenja listja, vdihovanje svežega zraka
    in občutenje vseh radosti bivanja, ko bo tvoja, tebi draga pesem požvižgavala melodijo v tebi. Upočasni korak, uživaj, občuti toploto svojega telesa, bitje srca in svetlobo svoje duše. Zazri se v brezmejnost prostora, ki se odpira pred tabo, naj se skrivnost vsega lepega razgrne kot pomladanska cvetna livada v tvoji duši. Jaz bom v mislih s teboj, Bog te bo pa varno vodil za roko. Pa spomni se na tista drevesa, ki jih včasih srečaš na gozdni poti in ti kažejo pravo pot.

    Lep pozdrav in veliko lepega tvoja prijateljica

    Tatjana


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: jaka dne petek, 5. november 2004 @ 15:31 CET


    Luci in the Sky with Diamonds.



    lp.Jaka




    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 5. november 2004 @ 16:39 CET
    dragi moj prijatelj Radovedni,
    žal sem res spet naredil " roman" a tudi ti v komentarju ne zaostajaš za moj " hibo", kaj češ, težko gremo iz svoje kože. Upam, da te to vseeno ne bo preveč motilo. O glasbi in kakšno naj bi bila, je v članku in komentarjih Tatjane in Vinka kar dobro nakazana smer. Rock sam po sebi nima škodljivih elemntov a stranpoti so opisane v članku. Tudi sam sem del te rock duše. ki je ne zatajujem, kot tudi ne dobre glasbe. Po zadnjih raziskavah na zahodu, je bilo pri ljudeh na prvem mestu zdravje, na drugem pa glasba. Tudi o klasični glasbi sem nekaj napisal Stojčiju, pa si to prečitaj.

    To ni kritika glasbe-pop glasbe, ampak samo dobronamrna pozitivna sugestija za vse mlade, da so pozorni na takšne vplive, ki jim jemljejo svobodno voljo. V mojih časih teh informacij nismo imeli in zato tudi nismo zmogli razlikovati pozitivnega od negativnega vpliva. Nihče nam ni nič povedal, a je tudi veliko vpršanje, če bi sploh takrat v svoji odraščujoči dobi kaj razumeli, mislim da ne bi. Danes po tolikih letih izkušenj in opazovanja ter razmišljanja pa se človek lahko dokoplje do teh informacij, kar je razvidno iz članka. Mlad človek tja do 21l. še nima svobodne volješ še ni zgrajena osebnost! In ravno z njim se da skozi glasbo manipulirati. Za nas odrasle te nevarnosti ni. Če ti ne "sede" jo ne poslušaš in stvar je rešena.

    Nikakor pa ne strašim z duhovščino, satanom, luciferjem ko govorim o Kristusu, ki je kozmično Bitje in v Duhu z nami, če ga le priznamo, a to je stvar posameznika. Sam sem ga sprejel, kwer je On mene našel in nagovoril, ko sem bil v dolgoletni spiritualni krizi smisla in nesmisla življenja, ko sem izkušal vse okultne poti: yogo, meditacije, rituale, jasnovidno gledanje, okušal in se napajal v ezoteričnih krogih sveta, spoznaval guruje( čeprav se nisem nikoli nobenemu priključil ), duhovnike; nore kot razvetljene. Če sem se kakšni tovrstni organizaciji za malček časa priključil , sem kaj hitro odšel. Nikjer nisem ostal. Toda vse povsod sem dobil en košček resnice in izkušnje, kar je očitno bilo potrebno za moj razvoj. Včasih sem celo trpel, ker sem bil tak tip človeka, da se nikakor nisem mogel ustaliti v neki skupnosti, celo v nekem trenutku življenja sem se resno vprašal, če ni z mano kaj hudo narobe?

    To so bili lepi naivni časi polni lepih srečanj z ljudmi in kraji, a kot vedno se tudi končajo, da potem odrasteš v samostojno bitje, kar pa zahteva tudi veliko kriz ali dilem v vsakem naslednjem koraku, ki ga narediš. Rešitev pa je prišla z glasom Njega, ki me je popeljal ven iz lastne omejenosti in mi vsekozi kazal pravo pot in na prave duše na zemlji s katerimi sem izmenjaval izkušnje ter se učil. Sam nimam namena spreminjati sveta, saj nisem obseden z idejo mesijanstva, molil, meditiram, razmišljam, se učim , sprašujem hierrahijo Kristusovega Bratsva razsvetljenih in poskušam biti kanal za božansko vodstvo. Ta svet spreminja božansko vodstvo in ga sedaj vodi skozi mnoge puščave naše duše. Sam se samo zavestno predajam temu vodstvu, ki mi vsak trenutek pomaga v vsem kar delam in razmišljam.

    Glavno vodilo vsega kar pišem ali kometiram, se družim in pogovarjam je, ljudem, predvsem tistim, ki iščejo in ki niso zadovoljni s tem kar je, da spoznajo način, kako dobiti na enostaven in pojasnen ter izkustveno varen način stik z Stvarnikom! To je IDEJA in moto vsega, ki pa vsekakor ni zrasla na mojem " zelniku", ampak mi je bila postopno in načrtno ter z veliko previdnostjo dano v upravljanje, da bi na ta način sooljudje imeli odprta še ena od mnogih vrat. Temu sem se še pred nekaj leti kar nespametno upira, ker sem misli da tako in tako ne morem nič spremeniti in da je bolje, če ljudi samo zdravim, jim pomagam z svetovanjem in se brigam zase ter skrbim za lastne potrebe. To sem tudi počel, kar dobro mi je šlo, nič mi ni manjkalo. Ljudje so prihajali bili zadovoljni, mnogi ozdravljeni od težkih bolezni, nekateri potolaženi itd. Pararelno sem se zaljubljal in imel tako duševno - spolno življenje ralativno dobro urejeno, kot bi se temu reklo tako. Vendar sem ob tem delu, ki je še zdaj moje delo pozabljal na duhovno plat, na Boga. Pudarek na duhovni plti je bil prešibak in tako sem postajal znotraj sebe nekako prazen, nesiguren, postajal tudi naveličan svojega dela. Izgubljal sem stik z Njim in to dolgo časa še opazil nisem, dokler se mi ni nekaj stvari krepko zalomilo in takrat sem spet dojel, da moram pored osnovnega dela, delati tudi Boga ali Resnico.

    Strah pred inkvizicijo kot jo poznamo iz preteklosti odpade, za naš čas obstajajo bolj prefinjene metode in če v komentarjih ali člankih kakšno rakrijemo, smo s tem že obvarovali lastno kot skupno svobodo. Prava informacija nevtralizira dezinformacijo. Svet in mi, se je strahovito spremenil v dobrem kot slabem. Ni strahu pred duhovščino, vsaj generalno ne. Kar pa se tiče "onostranstva " in "tustranstva" je pa seveda težko sprejeti trditev, da pokojniki in duhovi vplivajo na nas, če nimaš v ta svet vsaj malce vpogleda ali nekih lastnih izkušenj, ali pa izkušenj drugih duš, da to res obstoja. To je razumljivo, saj tudi sam še pred leti nisem mogel v nekaj takega verjeti, čeprav sem o tem veliko čital v tovrstni dobri literaturi.

    Tako kot sem Boga imel le za neko abstraktno idejo s katero neveš kaj bi, tako o drugem svetu in delovanju iz njega, kljub neštetim prečitanim delom kompetentnih piscev, ki so mnogi pisali iz lastne izkušnje nisem to jemal s prave strani in sem glede tega bil zelo naiven ter celo ohol, kadar smo se o tem pogovarjali med seboj. Vendar pa, ko pa sem bil od teh sil v nekem obdobju prefinjeno in načrtno atakiran, ko mi pri največji dobri volji in namenom nikakor ni šlo več na nobenem področju življenja, sem se za trenutek vprašal, kaj delam narobe? To vprašanje si vsakdo zastavi ko trči ob zid.

    Potem sem se lotil dela rešitve. Pričel sem vrtati po sebi: miselni vzorci, vzorci staršev, starih staršev, učitelji, šola, prejšni politični sistem, Ojdipev-Eliktrin kompleks, knjige tipa "ljubi sebe ", programirano načrtovanje uspeha in na koncu spisek tipa; kaj bi rad in kaj ne bi rad. Pri zadnjem sem napisal za deset strani, kaj ne bi rad, a na vprašanje kaj bi rad nisem spravil niti za pol strani a4 formata na list. Na koncu pa sem zapisal besedo Bog. Kaj bi s tem, sem pomisli.
    Vse se še enkrat pregledal,a Bog mi ni "dal mira ". Dobro, sem si rekel, dajva Miran poskusiti še njim. Tako sem pričel moliti in prositi za vse rešitve mojih dilem, problemov in začuda, kar za vodstvo.

    Šlo je počasi, vendar vse se je začelo obračati na bolje. Počasi a sigurno sem dobival odgovore skozi lastno spremenjeno situacjo ali skozi besede ljudi, ki so se začeli pojavljati v mojem življenju, kar seveda ni bilo nikakršno naključje. Potem pa so se začele vedno večje avanture in dogodki, ki bi si jkih nikakor ne bi mogel pojasniti iz zakonov te narave. To se je stopnjevalo in tako sem od znotraj rastel v veri, da je resnično to kar govorijo vsa sveta pisma sveta. In to se tudi danes nenehno dogaja, tako da sem v konstantnem učenju obeh svetov. Naj končam tale dolgi " roman ". Upam, dragi moj prijatelj Radovedni, da sem ti vsaj malce približal moj pogled na življenje, da boš lahko lažje razumel to kar govorim ali govori iz mene. Vem da sem težak, saj sem tudi sam sebi težka uganka, ki je še daleč od rešitve, mogoče jo bom z vsemi vami na Pozitivkah lažje dojel.

    Lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja
    Mirana


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: aurigo dne sobota, 6. november 2004 @ 09:28 CET
    Nimam blage veze o glasbi, a čestitam ti za članek Miran.
    Dodal bi lahko samo to, da se recimo tudi pri reklamah (vzadaj-zakrite<) vrtijo take stvari, ali glasba ali pa slikice, za čimvečje potrošništvo. Da človeku skoči nakup v glavo.
    Lep dan Aurigo


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 6. november 2004 @ 14:02 CET
    dragi Aurigo,
    hvala na komplimentu in res je, da so v reklamah skrite sugestije za vse potrošnike. Na tem se dela noč in dan in s tem se ukvarjajo profesionalne skupine, ki premeteno izumljajo nove trike, kako nas navleči na željo, ki je skrita za dobro zakamufliranimi slikami. Če samo odpremo TV smo v trenutku bombandirani z neštetimi se ponavljajočimi reklamami. Znano je, da če želiš da se reklama prime, jo moraš ponavljati najmanj 7x. Število 7 pa ima veliko moč, če želiš prodati nek izdelek ceno vedno nastavi tako, da se končno število konča z št. 7, n.pr.: par čevljev;5.547,00 sit. V tem primeru gre za pozitivno sugestijo, lahko eksperimentiraš na to število in presenečen boš nad rezultatom.

    Resnica je v poslušanju, toda ne moremo jo slišati. Resnica je v govorenju, toda ne da se je izraziti z besedami. Resnica je v delovanju, a je ne moremo narediti. Zaradi svetovne projekcije utvare je dragoceno, ki živi v nas, danes resno poškodovano. Sredstva javnega obveščanja manipulirajo z uvidom človeka, njegovo zmožnostjo presoje, njegovim hrepenenjem. Prvo, kar vedno naredi nova vlada je, da se v svoji državi polasti sredstev javnega obveščanja.

    Tako izrablja množico za svoje cilje. To je trdni in najpogosteje prvi prijem, ki ga napravijo z množico. Na ta način manipulirajo s človekom. Dejansko pa je vsak človek sam svoj sodnik. S tem, ko se človek prepusti programirani utvari, izgubi svoj občutek za odnose, svojo vrednost, svoj občutek odgovornosti in svoj pogled na svoj življenjski cilj. Sredstva javnega obveščanja predstavljajo dober zaslužek. Sodobni človek brez njih ne more več živeti. Njihova vloga se je v zadnjem desetletju zelo spremenila. Tako so informacije in razvedrilo zelo pomešane ion se nam nenehno vsiljujejo, teko gledalcu, poslušalcu kot bralcu.

    Časa, da bi kaj sami spoznali in presodili, je pičlo malo. Kdo se še lahko znajde v tej zmešnjavi sporočil, agresivne glasbe, slik p vojnah, spolnosti, reklam in predvsem sprevrženih dejstvih? Informacije in reklame služijo zabavi in vlečejo moralo na doslej neznano najnižjo točko. Ponujajo nam jih kot hitro hrano in jih privlačno zavijejo. Kajti današnji človek potrebuje informacijo, razvedrilo, predvsem pa toplino, da bi priklil svoj notranji hlad ter praznino v svoji duši.

    Informacija človeku ni več namenjena zato, da bi ga obveščala, kar je tudi njeno osnovno poslanstvo, ampak da bi ga zaposlovala. Zato človek išče stalno nove dražljaje. Deset let stari filmi so zgodbice za otroke v primerjavi s tem, kar se sedaj ponuja. Vedno več, vedno bolj plitko, vedno višje, bolj šokantno, bolj agresivno. S tem se človekova sposobnost presojanja tako spremeni, da je posledica elektronsko suženstvo. Človek kot posameznik, predvsem pa človeštvo kot skupnost, je tako ločeno od resničnosti življenja. Človek je omamljen. Slike in besede, ki so ga nekoč povezovale z njegovim božanskim svetom, so na tak način sistematsko odtstranjene!

    Vprašamo se lahko, kako dolgo še lahko gre tako naprej? Tako dolgo, dokler človek ne bo imel dovolj in rekel, dost imam. Ne njegova osebnost ali jaz, kajti jaz je proizvod lastnih stvaritev. V naši duši je v najglobjem bistvu kot dih nežna povezava z Izvirom življenja. Dokler ta vez še obstaja, lahko prekinemo tok, ki nas vodi navzdol in se lahko znebimo nepovebljenih gostov, ki nam neprestano sledijo. Ko bi le bilo hrepenenje naše duše po Izviru življenja dovolj močno! Kajti, ali ne hrepenimo po notranji svobodi? Ali se ne borimo, da bi ušli pritisku iluzij? Ali nam bo uspelo raztrgati mrežo v sebi in okrog sebe?

    Dobro se moramo zavedati, da življenje, ki se poraja iz božanskega Izvira želi vstpiti v naše človeško dojemanje in se nam približuje s svojo ljubeznijo. Najprej je tu mentalna, razumska zamisel, božanska ideja, kar se v precejšni meri ujema z " informacijo " Vdanem časovno-prostorskem trenutku oz. stopnji verjetnosti se božanska ideja poveže z našo astralno dušo, ki ima dvoje pomembnih sposobnosti: ustvarjanje oblik in zavedanje. Sposobnost ustvarjanja oblik omogoča, da se ideja razodene zavesti. Tako astralna duša oblikuje eterično strukturo, iz katere se potem razvijejo čutila in telo. Z delovanjem tako oduševljenega človeka se razodeva in uresničuje izvorna božanska ideja, kar se dogaja skorajda v enem zamahu, od znotraj navzven, iz umevanja srca navzven. Zavest prepoznava to razodevanje s pomočjo čutil, ki služijo predvsem kot nosilci informacij med razodevanjem in rastočo zavestjo.

    Današnji človek uporablja čutila svojega telesa predvsem za doživljanje tiste resničnosti, ki ga obdaja, oz. tistega, kar običajno imenujemo resničnost. Ta resničnost pa je sestavljena samo iz bitij in stvari, ki so izgubile stiks Izvirom in so le preostanki prave resničnosti, z božansko idejo niso več povezane po zavestno delujočem človeku. V takšni navidezni resničnosti zdaj zbiramo in ustvarjamo svoja doživetja in izkušnje. V tej krhki resničnosti kličemo po informacijah, pri tem pa nam naš računalnik zbira in shranjuje morje neskončnih podatkov iz sveta, ki nas obdaja. Te nato urejamo in sestavljamo ter hočemo tako dobiti vpogled o Viru življenja.

    Mnogi pravijo, da je danes vse informacija in da obstaja le v abstraktni obliki, to se sicer lepo sliši, toda današnjemu človeku je svet, ki ga obdaja, edina resničnost, edina informacija. Svoje izkušnje ima za vezni člen med notranjim in zunanjim. Njegove zaznave se torej zelo očitno gibljejo od zunanjega k notranjemu tudi tedaj, ko hoče ozavestiti svoje notranje, duševno življenje. Njegovo mišljenje določa potem njegovo dušo kot celostnost njegovih zunanjih lastnosti. Svoje notranje nadomešča z zunanjim.

    Tako prirejena resničnost pa se ne konča le pri znanstvenih zaznavah, ampak jo človek uporablja predvsem pri globjem razmišljanju, pretehtavanju dejstev in pri iskanju smiselnih odgovorov na vprašanja, kot so: Kdo sem? Zakaj obstajam? Kakšen je namen in cilj življenja? Kaj je resnica?

    Današnji način razmišljanja ne dopušča skorajda nobene drugačne možnosti. Zato so odgovori nezadovoljivi, pa naj si kot posameznik ali skupina še tako prizadevamo, da bi našli nekaj boljšega. In medtem, ko iščemo odgovore okoli nas ali v sebi, določa navidezna resničnost rezultate naših iskanj. Tako pa zmeda samo narašča, kajti hiše , ki smo jih zgradili iz zbranih informacij, oskrbujemo in negujemo kot svojege otroke in jih zaradi pomanjkanje vere ne upamo porušiti. Naša resničnost se spreminja v mentalno zatočišče, ki naj bi nas ščitilo pred vsem pred nevarnimi, negotovimi in nepoznanimi vzgibi, ki prihajajo v nas od zunaj.

    S sodobnimi tehnikami lahko tako zatočišče do skrajnosti izpopolnimo. Tako nastane virtualni svet interneta, cyberspace. Vstopamo v virtualni prostor čutil, ki je ustvarjen iz snovnega sveta in s pomočjo zbranih znanj o materiji in njenih zakonih. V resnici pa se premikamo tako rekoč vzratno in se čedalje bolj oddaljujemo od Izvira življenja. Naš razum tako poglablja prepad med Izvirom in našo " resničnostjo".
    " Najvišje vedenje je, da nič ne veš."
    Rzumsko vedenje ne omogoča dostopa k božansko ideji!

    Tako človek išče resnico. Spoznati hoče korenine svojega obstoja. Znanstveniki, okultisti, psihologi, politiki, umetniki in podjetja zbirajo svoje informacije z zunanje plati. Vsak poskuša resničnost zajeti na svoj način, kar pa se na koncu izkaže za zelo pomankljivo, nevidezno ali neuporabno. Kdor res odkrije, da ga njegovo notranje in zunanje otipavanje stvari nikakor ne približuje Izviru, lahko takoj prekine začarani krog. Nujno, brespogojno mora v sebi utihniti. Preobrat je tako korenit, da mu mora slediti tudi naša osebnost. Tako se postopoma naučimo, kako naj svoje želje in način življenja uskladimo z informacijskim tokom, ki se poraja iz našega srca, kot bi to dejal naš Stojči, iz našega semena, ki je povezano s Izvirom življenja samega. Premik od zunanjega k notranjemu pomeni razodetje. Premika pa je sposoben samo resnično kreativni človek, ki je svojo vero utrdil v ljubezni in zato lahko brezpogojno služi sooljudem. Ne razsoja in ne sodi, zato ne povzroča nobenega razkola med svojim notranjim in zunanjim življenjem. Sledi Izviru in tako ustvarja prostor, v katerem se razodeva resnično božansko vedenje.

    Se opravičujem za tako dolg komentar, vendar drugače ni šlo.
    lep pozdrav in vse dobro od Mirana


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: opazovalec dne nedelja, 7. november 2004 @ 09:38 CET
    Dragi radovedni,

    moj komentar je bolj strinjanje z Miranom, kot kritiziranje.
    Tatjana me je lepo dopolnila in ti s tem tudi odgovorila namesto mene.
    Z nekatrimi tvojimi trditvami se strinjam, še posebej s spoznanjem Einsteinovega spoznanja: Vse je relativno.
    Tudi negativno je del Celote in ker je tako, avtomatski preneha biti negativno. Minus in minus ustvarita plus.
    Einstein je tudi rekel: Zanima me kaj Bog misli. Vse ostalo ni pomembno.
    Lep pozdrav tebi in vsem pozitivnim in negativnim ljudem.
    Vinko





    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: kanna dne sreda, 17. november 2004 @ 20:36 CET
    Če ne drugače, sem sama imela nekaj od tega komentarja. Kajti velikokrat sem ob napisanih člankih in komentarjih, ki jih nisem mogla čisto razumeti, pomislila, da je z mano kaj narobe. Po eni strani se zavedam, da sem prehodila že kar nekaj korakov na svoji duhovni poti in vem, da mi gre dobro, toda po drugi strani pa Pozitivke zelo spoštujem in so mi tudi kot smernica, vendar se velikokrat počutim, da očitno nisem za v ta krog. Vsi se pogovarjate tako zelo učeno, da ste razumljivi le sebi in sebi podobnim. Iz lastne izkušnje pa povem, da je težko slediti nasvetom nekoga, ki ga komajda razumem.
    Kakorkoli, v tem tvojem komentarju Miran, sem spoznala del tvoje poti in to mi je pomagalo k razumevanju tvoje človeške plati, ki se skozi tvoja besedila redko pokaže. Tvoje tekste zelo rada preberem, čeprav jim težko sledim oz. so težko razumljivi zame. Zdiš se mi oseba z mnogo izkušnjami, od katere se lahko marsikaj naučim, po drugi strani pa se mi na trenutke zdiš tako daleč, tako visoko... previsoko zame in prepričana sem, da še za marsikoga. In ravno, ker se mi zdiš tako dragocen z vsemi izkušnjami in znanjem, se mi zdi škoda, da ne bi bili teh deležni vsi, ne pa zgolj nekateri izbranci.

    Hvala, da deliš z nami in upam, da nas bo vedno več na pravi poti, tudi po tvoji zaslugi.

    Lep pozdrav vsem,

    Klavdija


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 18. november 2004 @ 12:39 CET
    draga Klavdija,
    hvala za tale tvoj lep komentar ter tvojo pozornost. Res imaš prav, da se včasih " učeno " med seboj pogovarjamo, a počasi se boš privadila takega načina komunikacije. Sam sploh nisem tako " učen in tako visoko na nebu ", kot se ti dozdeva, še daleč od tega. Gre samo zato, da se navadiš takega načina, ki je malce drugačen od tipičnega novodobnega izražanja, ampak samo v niansah. Bistvo znanja, ki ga podajam tu na Pozitivkah je ezoterično krščanstvo ali Kristusova religija.

    To je univerzalni nauk razsvetljenstva sveta, ki ima glavni povdarek na kristologiji kozmičnega Kristusa. Dotakne se vseh religij in duhovnih šol sveta: Teozofije, Antropozofije ( Steiner ), Rozenkrojcerjev, Gnostikov, Sufijev, Kabale in Teofanije. Rdeča nit vsega pa je pri meni kozmični Kristus in Bratstvo nesmrtnih duš, ki pripadajo Njegovi hierarhiji. Veliko teh duš je sedaj tukaj na zemlji v živem telesu človeka, da nam pomagajo razumeti božanski načrt za nas. Mnogi pa so v duhovnem svetu, tik pred vrati nebeškega kraljestva in se spuščajo med nas ter se nam javljajo , in pomagajo za kar jih človek prosi. To je veriga, ki seže do samega vrha ( 1. RED ) ter se povezuje z našo sfero, ki jo mnogi imenujejo kot sedmo sfero bivanja. Tako smo povezani z njimi.

    To niso nobeni " vodniki ", ampak duše, ki so že realizirane in služijo nam na zemlji. V drugem svetu je Zakon, da višji služi manjšemu, na zemlji je tega malo in je ravno obratno, a razmerje se le izboljšuje. Povdarek mojega podajanja je, Človek božanskega porekla, ki je centralna točka vsega. Bistvo vsega je da dobimo kot posmezniki stik z notranjo Svetlobo kozmičnega Kristusa-Duha! Zaradi tega pa potrebujemo spoznanje, ki pomeni zavedati se božjega v sebi.

    Božansko v nas se odreši s pomočjo našega zavedanja. Naše stanje ujetosti je v tem, da se božje v nam ne zaveda samega sebe in zato tudi ne more delovati. Zavedanje božanskega ( " Človeka iz drugih dimenzij " ) se dejansko zgodi v nas . Naravni človek ( naša štirikratna zemeljska umrljiva osebnost; Klavdija, Miran, itd. ) lahko z določenim ravnanjem pripomore, da ta proces poteka neovirano. Lahko veruje in molči. Nikoli pa naša osebnost-mali ego ne more sam izsiliti zavedanje božanskega. Vsako spoznanje je v nas ljudeh možno le s Kristusovo močjo, ki deluje v nas ljudeh.

    Bistvo duhovne poti se nam prične razodevati, ko v miru in tišini izgovorimo te besede:" Gospod, kaj želiš od mene da storim?" Potem dobiš odgovor takoj ali pa postopoma, a dobiš ga sigurno. S tem si pa že povezana z najvišjo Inteligenco, kajti ko v odgovor vstopi božanska moč, se tvoja-moja omejena volja priključi božanski vsevolji, ki je potem naš siguren Vodnik! Ali bolj preprosto. " Bog, Ti delaj moje, jaz bom delala Tvoje." Tako prične v nas delovati Drugi v nam, nesmrtni v nas se prebuja. Kastaneda je tega v nas imenoval "Človek od znanja ".

    Vse kar človek zazna, je zanj resnica. Vrsto resnice in njeno relativnost ali absolutnost pa določa naša zmožnost zaznavanja. Ta zmožnost pa je zopet povezana z organizmom zaznavanja v človeškem sistemu. Da se jo razviti. Če zaznamo absolutno sredino univerzuma, najvišja, vsezajemajoče božanstvo, to centralno duhovno sonce, je potem to najvišje spoznanje Boga in univerzalna resnica. Prvotna resnica izvira iz zaznavanja abolutnega božanstva, iz spoznanja univerzalnega duha v najbolj notranjem kotičku našega srca in glave. Da bi sprejeli Prasilo ali Božjega Duha v vsej polnosti Svetlobe in zakonih žarčenja, nam je potreben v nas primeren organizem. Tak čudovit organizem, ki lahko zazna najvišje božanstvo in njegovo živo resničnost, je v sakem izmed nas potencialno zasnovan.

    Organ, ki se imenuje pod različnimi imeni, kot: vrtnica v srcu, iskra duha, atom iskre duha itd. je silno pretanjen, da lahko sprejema žarčenje duhovnega sonca v blažji obliki in jih preko naše krvi ( kri je duh ) in živčnih poti prenaša naprej po človeškem sistemu. Organ v naši glavi, pinealis, ki ima tudi druga imena, kot npr. božje oko, lotusov dragulj, lahko preko preoblikovanja ( Zato je molitev:" Gospod stopi me, preoblikuj, napolni me s Teboj" ) besed odseva v našo zavest žarčenje duhovnega sonca, sprejetega v naše srce. Vidiš, tako lahko vsak človek zavestno zazna univerzalno resnico.

    Na opisan način sprejemamo ljudje na duhovni poti odseve svetlobnih žarčenj univerzalnega duha s pomočjo notranjega skupnega dela srca in glave in jih zaznamo v naši zavesti. Da poenostavim:" Tako imamo glavo visoko v nebesih in noge trdno na zemlji." Vsak tak človek, ki lahko Svetlobo in moč duhovnega sonca s svojim duhovnim organizmom duše sprejme kot univerzalno resničnost in jo tudi zazna, ima Spoznanje ali kot bi temu rekli gnostiki, Gnozo. Tako njegov organizem dše postane živa priča visoke resničnosti Boga.

    Odsevi svetlobnih žarčenj iz duhovnega sonca, ki jih je vsak tak človek sprejel in zaznal, pa potem iščejo črke in besedne oblike kot čiste posode, ki naj bi jih nosile in jih posredovale drugim ljudem na Pozitivkah ali kjer koli. Beseda tako postane živa ( članki, komentarji, predavanje, delavnice itd. ), postane priča večnega božanstva, ki se hoče človeku razodeti. In zgodijo se besede, ki pravijo:" Ste v Meni. In jaz sem v vas", govori duh. Tako vibrira v srcu človeka srce Očeta - Matere makro - sonce kot latentno, duhovno mikro - sonce, kot sin božanstva. Sin božanstva se žrtvuje. Duhovno sonce pusti, da se njegovo duhovno žarčenje zapre v omejene besedne posode zemeljskega človeka in na osnovi tega čaka, da ga bo človek nekoč zaznal kot najvišjo resnico. V vseh obdobjih človeštva so obstajala pričevanja in priče spoznanja univerzalnega duha, ki so se prilagajale zavesti zemeljskega človeka in se razodevala v besedi in dejanju. Duhovno sonce vedno omogoča dotok svojih duhovnih spodbud v življensko področje človeštva, da bi s pomočjo žve besede vodilo človeštvo na zemlji proti večni resnici.

    Upam, draga Klavdija, da sem se ti to pot malce bolj osebno približal in ti odtrl kakšno nepojasneno dilemo. Vse kar sem napisal je del mene in prehojene poti do sem, direktne izkušnje in izkušenj mnogih, ki se srečujemo.
    prejmi od mene lep pozdrav.
    Miran


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: itak dne petek, 19. november 2004 @ 16:52 CET
    Se strinjam in pozdravljam marsikatero dejstvo, ki izhaja iz sveta pop, rock in razne podobne glasbe...
    po drugi strani pa kot glasbenik, bobnar in hkrati duhovni iskalec že vrsto let, ne mislim in nikakor ne občutim vzroka za vse naštete anomalije v glasbenem izrazu in obsodit nekega stila za zlo. Seveda me določena glasba, ki je po svojem namenu 'plitko' nastavljena itak ne pritegne, pa naj bo to karkoli. Ampak nekomu to najbrž pomaga, da izrazi svoje lastno ustvarjalno bitje, ne glede na kateri ravni zavesti živi. Pritegnilo bo pač podobne ljudi.
    Sam v sebi čutim rock izraz zelo pozitiven in menim, da je bil potreben za preboj iz nekaterih družbenih in osebnih okovov. Veliko stvari je pa res kr neki (pač za moj osebni okus) - ampak v vseh zvrsteh glasbe.
    Ker menim, da je ni stvari, ki ne bi prihajala od Boga, ki ne bi bila del Enosti, se mi zdi pa večina navedenih stvari v članku in komentarjih malce v tonu apokaliptičnosti in strahu. Bolj bi bilo za razmisliti v kakšnem stanju je oseba in njen namen, ki stoji za neko glasbo, pa najsi bo to klasika, jazz, etno, itd...
    Zvok je le orodje, z njim se lahko osvobodim ali pa zastrupim. Izbira in odgovornost je pa v meni samemu.
    S spoštovanjem do Življenja.


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 20. november 2004 @ 09:16 CET
    spoštovani Itak,
    problematika velja predvsem za mlade, ki še nimajo svoje svobodne volje in kot taki ne morejo prepoznati skrite pasti, kaj še da bi se lahko samostojno odločali kaj je dobro in kaj ni. Drugače se pa z vami v bistvu strinjam, le o apokaliptični miselnosti ne.
    s spoštovanjem, Miran


    Današnje glasbeno življenje je ogledalo propada!

    Prispeval/a: ulec dne četrtek, 25. november 2004 @ 07:29 CET
    Sprehod po gozdu s poslušanjem pink floydov pomeni odtujenost misli od trenutne situacije. To pa ne samo to, da ne v skladu z Don Huanovim učenjem, ampak tudi ni v skladu s kakršnimkoli duhovnim učenjem.
    Pink Floydi imajo sicer lepo glasbo, ampak preveč depresivno in psihotično. Človeka spravijo v neko vrsto hrepenenja po nečem. Takšna je tudi večina klasične glasbe. Pa tudi rock balad, ljubezenskih pop pesmi...
    Mislim, da nobena glasba zahodnega sveta človeka ne osvobaja...
    Osvobajajo mantre, glasba afriških plemen itd.
    Pa še ta večinoma le, če jo poslušamo v živo.
    Vse ostalo je mrtvo in nima daljnosežnih pozitivnih učinkov.
    Torej, glasba v živo, brez kakršnihkoli ojačevalnikov in elektronskih instrumentov, neposredno spiritualistično izkustvo. To osvobaja in pušča človeku dolgoročne pozitivne učinke.
    Lep pozdrav vsem
    Ulec


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,51 seconds