Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, prva nevladna organizacija na področju boja zoper nasilje nad ženskami v Sloveniji, praznuje 15. obletnico delovanja. Društvo ima več kot 50 prostovoljk ter sedem zaposlenih strokovnih delavk, njegova največja programa pa sta SOS telefon in Zatočišče Ljubljana. Obletnico bodo predstavniki društva obeležili v ponedeljek na novinarski konferenci in na srečanju, od torka do petka pa bodo na stojnicah v ljubljanskem Cityparku in v Intersparu v Celju opozarjali na problem nasilja nad ženskami in otroci.
Društvo se je razvilo iz skupine žensk, ki so prostovoljno svetovale ženskam - žrtvam nasilja na telefonu na temelju feminističnih izhodišč. V letu 1997 je društvo odprlo tudi prvo nevladno zatočišče v Sloveniji, ki lahko sprejme sedem žensk z otroci ter je edino zatočišče v Ljubljani.
Poleg programa SOS telefon in Zatočišče Ljubljana deluje v društvu še skupina za samopomoč, izvajajo pa se tudi preventivni programi za ozaveščanje širše in strokovne javnosti. Vsako leto društvo izvede akcijo ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki je postala zelo prepoznavna pod imenom Kaj ti je, deklica?, strokovne sodelavke pa usposabljajo socialne delavce in zaposlene v zdravstveni negi. Med drugim društvo organizira usposabljanja prostovoljcev za delo na telefonu ter posvete o zatočiščih in varnih hišah.
vir: www.ljnovice.com |
SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja praznuje 15. obletnico
Prispeval/a: Drago dne sreda, 13. oktober 2004 @ 11:07 CEST
Zelo zanimivo feministično združenje, ali pa segment nekega splošnega pojava, ki je istočasno tudi do moških diskriminatorno. Opažam, da imajo v svojih vrstah zaposlene strokovnjakinje in prostovoljke, to je samo ženski kader. Zato se sprašujem, kakšna borba je to? Vse kaže, da kar na splošno proti moškim vsevprek, kot nekakšnemu razrednemu sovražniku. Morda imajo celo svoj ideološki temelj v marksovemu komunističnemu manifestu.
Njihova glavna značilnost je v tem, da s svojim kazalcem kažejo na moške, a trije drugi prsti (sredinec, prstanec, mezinec) kažejo nazaj k njim in palec kaže navzgor v nebo in opominja, glej kdo te opazuje.
Mnenja sem, da se s spolno diskriminacijo (kar je tudi v nasprotju z ustavo, ampak oblast to tolerira ali pa je moški del oblasti nekoliko za luno, da tega ne opazi) ne morejo feministke "boriti" proti nečem krivičnem po njihovem mnenju. Taiste feministične skupine se pa istočasno zavzemajo za priviligirane kvote v oblastnih strukturah, predvsem v parlamentu, v sodstvu so pa že potrebne po njihovi logiki moške kvote.
Moje videnje feminizma je tako, da je to žensko politično gibanje tribad za oblast. To sklepam iz njihovih sporočil in delovanja. Glede na to obletnico lahko povem, da spremljam to sceno nekako več kot petnajst let.
Za te ženske oz. feministke je značilno, da rodijo pretežno otroke ženskega spola. Od tu sledi tudi njihova parola: Kaj bo z našimi hčerami - za njihovo prihodnost se moramo me boriti. Ker pa rodijo v glavnem hčere, lahko potegnemo neko paralelo iz knjige "Shoizofrenija v meni in tebi", ki pravi, da shizofrene ženske ne morejo roditi moškega potomca, če pa ga že, nima dolgega življenja. Zelo potihoma še razmišljam, ali imamo mi moški tudi zato krajšo življensko dobo od žensk, čeprav se nas rodi več kot njih.
SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja praznuje 15. obletnico
Prispeval/a: en_bk dne sreda, 13. oktober 2004 @ 14:26 CEST
en bk