Draga Titanic in vsi Dobri ljudje!
Lepo si povedala,prestrašeni in dobesedno panični postanejo ljudje,ko se odmaknejo od svojih poti,vzorcev v katerih se počutijo varni.V teh vzorcih se počutijo suverene,zato so toliko samozavestni,da so kar sprejemljivi tolerantni okolici,ki jih kot take pač sprejema.Za vso to mizerijo pa tičijo strahovi,taki in drugačni,ki privedejo do tako ostrih robov,Buldožerstva.Pa žal,zelo malo jih je,ki uspejo izstopiti iz lastne ujetosti in se osvoboditi do te mere,da kričanje na soljudi zamenjajo z nasmeškom in žaljivko nadomestijo z lepo ljubečo besedo.Sam sem bil letos vklučen v javna dela in kot "fizikalec" na Komunalnem podjetju sem bil na začetku pravi strelovod,na katerem se je sproščalo par "buldožerjev" z žaljivkami,psovkami in vsem,kar jih je v njihovih očeh poveličevalo.Da to izživljanje ni kar tako,kaže tudi dejstvo,da so možakarja 45let pripravili do tega,da se je po pomoč moral zateči v Psihiatrično bolnico,ker preprosto ni uspeval več prepoznavati lastne vrednosti in je preprosto klonil.Meni je bilo zelo hitro jasno,da sta samo dve poti,oditi,ali pa jim "populiti perje".Izbral sem drugo pot,morda tudi zato,ker je dolgoročno koristnejša.Verbalne dvoboje sem bil največ s svojim predpostavljenim,on kričeč in rdeč v obraz,jaz miren,zbran in z nasmehom na ustih-spoznal je,da nima dovolj močnega glasu,da bi prekričal moj nasmešek,bolelo pa ga je,ker se je znašel pred človekom,ki mu na vse kričanje ni "dal prostora",pač pa se mu je smehljal v zaripla lica.Tudi poizkus fizičnega napada sem mu blokiral z par resno izrečenimi besedami,zato se je umaknil.Veseli pa me,da se vsaj v moji prisotnosti do drugih ni obnašal na tako ekstremen način nikdar več.Ko sem konec prejšnjega meseca s tem delom končal in sva si podala roki v slovo mu je bilo kar vidno tesno pri srcu,saj je spoznal,da sem mu klub vsemu na nek način naklonjen in kar je še huje,tudi on meni.Zato trdim,da je marsikaj tudi v vzorcih in predvsem v strahovih pred novimi vzorci,pa naj si so ti še tako dobri.
Z veseljem in srečo v srcu pa ugotavljam,da je na naši materi zemlji toliko čudovitih ljudi,ki so tako tankočutni,pozorni in ljubeči,da par "buldožerjev" na svoj način prav potrebujemo,saj morajo mladi,ki stopajo v življenje videti konkretne primere,česa se v življenju ne sme početi.Cinično,samo še kako resnično,žal.
Vsem vse lepo in dobro,pa ljubeče in veselo bivanje,Dušan.

[ Odgovori na to | # ]