|   Če si služabnik le golega znanja
in nimaš v duši vsaj malo srca,
te puščoba bivanja nenehno preganja,
nisi deležen veselja, le kelih gorja.
Ljubezen plačuješ s svojim razumom.
Ko sežeš v žep, le z glavo, a s srcem ne daš.
Prejemaš ljubezen z golo roko in umom,
izrabiš dobroto in sebe hudiču - denarju prodaš.
Surova sebičnost napaja ti dušo in zlo.
Zakaj ne napolniš si svojo duhovno praznino?
Zadovoljuješ le užitke življenja in slo,
ničevost zlagaš v svojo prazno dušno duplino.
Ko se rokuješ z ljudmi s svojo čvrsto roko,
vedi, da ti marsikdo zavida le slavo in denar,
če more, izpuli ti ga in ti pomaha v slovo,
ze tebe nikomur na tem svetu ni mar.
Ko hotel boš v samoti o sebi resno premišljat
kako z življenjem plitkim postal si neumen,
da iz častihlepja sebe ne vidiš, si ne moreš zamišljat,
kako reven in ubog je ta tvoj prazen volumen.
Ko splašiš in zbegaš črke na belem papirju,
da jih sam ne znaš več čitljivo prebrati,
postajaš v vedenju podoben ptici netopirju,
ki ne vidi in se mu svetlobe ni treba več bati.
Ko boš zmeden skopuh, še koga ogovoril,
pomisli na kakšno dobrodelno spodbudo,
da boš človeka vredno življenje proslavil,
dobro naredi, pa ne z veliko zamudo.
Po vrveh te bodo spuščali. Sledil bo pokop.
Za sebe bogatina priredil boš bučno zabavo
in zavist bo obračunala, ti sama pripravila grob.
Prav zares, ne za šalo norčavo in stavo.
Naredi že konec bedi in sovražnemu bivanju,
očisti si svojo črno in zanemarjeno vest,
saj vidiš, da bedno živiš in že hropiš v dihanju,
brez moči si ostal, pesti te le tvoja bolest.
...o0o...
|
NE ZAMUDITE
Svarilo
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 13. september 2004 @ 12:16 CEST
še ena odlična pesem, ki ima res prvi naslov, kot je to vedno pri tebi. Tak tip človeka je vnaprej pogubljen, če nekega dne ne sprejme" Svarilo".
Ja v življenju so še druge stvari, ki jih moramo iskati in, ki sodijo k nam samim. " jAZ SEM". jE TA TIP ČLOVEKA, KI GA TAKO BRILJANTNO OPISUJEŠ. In tak človek mora nenehno skrbeti zato, da ga njegov Jaz, ki je seveda le začasen, ne zapusti. Zato je pripravljen, da sprejema svet laži, samoprevar in kompromisov. Vendar bo moral vso bedo spregledati, preden bo prepozno in ga bo ta požrla, preden se bo ujel v svojo lastno zablodo in bo sokriv, da z njim manipulirajo razne moči. Ameriški pop pevec in pevec balad Bob Dylan je v eni izmed svojih pesmi napisal:" Kdor ne dela na tem, da bi se rodil, dela na svoji smrti."
lep pozdrav od tvojega prijatelja Mirana.
Svarilo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 14. september 2004 @ 19:34 CEST
človek ima poleg pogojnih odzivov na svarila še zmožnosti izpopolnjevanja in spreminjanja prejšnjih dejanj, ki jih je storil ali v katerih je bil soudeležen, nezavedjoč se, da je bil nehote in nevede udeležen v s svojim obnašanjem in ravnanjem v nekem izrojenem stanju človekove civilizacije.Temeljna naloga človeka je, da vnaša smisel v svoj lastni obstoj, v svoj notranji in zunanji svet. Toda človek se znajde v čudnem položaju, več ve o zunanjem svetu, kot o sebi. Vse premalo se zaveda smisla svojega obstoja. Človek se pogosto oddaljuje in odtujuje pravemu smislu svojega življenja. Pesem "Svarilo" spominja človeka na nepoznavanje, izgubljenost, prikrajšanost smisla življenja. Izvotlitev življenja, z izgubo dobrote in ljubezni je največja tragika, pomeni uničenje samega sebe. Brez dobrote in ljubezni je nemogoče živeti v bitju, življenje brez ljubezni zanika samo sebe. Ljubezen je na najvišji točki človekovega čutenja, dogajanja in odločanja. Vsako čustvo nastane vedno v svojem redu, rodi se v srcu in odseva celega človeka. Ljubezen se rodi odspodaj na dnu srca in prešinja vse plasti človekove narave. Vsak človek je v jedru ljubeče bitje, s to svojo nalogo se rodi, le da se mora izkazovanja svoje ljubezni šele naučiti, si v življenju izpopolniti delovanje svojega srca. Njegova ljubezen dobiva telesnost v njegovi zavesti in ljubeče srce postaja navzoča stvarnost, ki jo lahko zaznamo in globoko občutimo. Ljubeznivo srce je osebna izkaznica človeka.
Lep pozdrav tebi dragi Miran tvoja duhovna prijateljica
Tatjana