|   Mojster Jaka je srečal svojega učenca, ki je sedel na kamnu ob cesti. Opoldanska svetloba je navpično svetila nanj. Mojster se je ustavil na križpotju in vprašal vidno utrujenega učenca: "Kateri nauk ti je velel, da prav zdaj, ob tej uri sediš prav tukaj?"
Učenec je mojstru odgovoril:"Mojster, kako naj vam povem prav to, kar zdajle mislim ta trenutek? Ko bo nastopil naslednji trenutek za odgovor, vam bom govoril drugače, ker bom drugače videl stvari. Naukov pa je vedno več, da bi jih razumel in uporabljal."
Mojster nato učencu reče: "No, pa povej mi kakšne naj bodo stvari, ki si jih želiš videti?"
Učenec odgovori: "Moje srce je polno upov in želim si, da bi se mi vsi upi spolnili, da bi videl stvari kakršne si jih želim videti."
Mojster Jaka ne odneha in sprašuje naprej učenca: "Kdaj pa misliš, da te bo polnost tvojih želja ločila od praznine tega trenutka, ko še nisi to, kar si želiš biti, da bi videl stvari takšne, kakršne si jih želiš videti."
"Jaz hrepenečih stvari ne morem videti", odgovori učenec. Še ne vem, kajti On ima krono stvarstva v svoji posesti in ukazuje kako naj se stvari dogodijo, kakšne naj bodo in kdaj bo nastopila svetloba ali tema. On je zaukazal, da mi je jutro umilo oči ob točno določeni uri, kdaj naj spregledam in kdaj naj se usedem na ta kamen, na tem križpotju. Zaukazal bo kdaj se bo nebesna luč nagnila in kdaj bova jaz in moja senca nadaljevala pot. Določil je moje moči in kdaj bom zmogel nadaljevati svojo pot. Določil je tudi kdaj me bo sončna svetloba posedla na naslednji obcestni kamen in da se moram naučiti sprejemati vase njen navpičen dež in čakati na odgovore."
Mojster Jaka reče učencu: "Ti si utrujen. Zapel ti bom uspavanko in ti se uleži v travo in v senci zaspi. Jaz te bom varoval. Ko bo veter zapel v zeleno tihoto svojo pesem, te bom prebudil."
Učenec je zadremal. Tedaj ga prebudijo velike deževne kaplje, ki so se spremenile v neurje. Mojster Jaka in učenec sta bila premočena do kosti. Tedaj je učenec rekel mojstru: "Imeli ste dober namen, da bi oddremal in se spočil, vendar On, ki ima krono stvarstva v svoji posesti je zaukazal naj dežuje in naj se jaz prebudim."
Po dežju se je visoko zgoraj na nebu pokazala mavrica, naslonjena na visoke gore in obronke sončnega zatona.
Učenec nagovori mojstra Jako in mu reče: "Vidite, jaz na svoji poti ne potrebujem več ne očeta in ne matere in tudi vas ne. Pojdite dalje! On je zaukazal, da pride noč in jaz se želim spočiti in nadaljevati svojo pot ter videti stvari, kakršne si jih želim videti in da bi postal to, kar si želim biti."
Modrec Jaka reče učencu:"Vse kar boš spoznal v meni, te lahko vodi k razumevanju sebe."
Učenec se je poglobil v razmišljanje in je hotel dognati, kaj tiči za mojstrovimi besedami. Kaj lahko mojster izpolni, kar On
zgoraj ne more. Kaj ga lahko nauči, kar še ne ve. Premamila ga je budnost in učenec ni hotel odvrniti niti enega pogleda več od mojstra. Nato je mojster Jaka celo noč govoril, dokler ni vznikla jutranja zora. Učenec ga je pozorno poslušal. Tedaj je mojster Jaka vzel iz popotne torbe krušne drobtinice in začel krmiti ptiče. Učencu je mojster dal kos kruha. "Nikamor ne moreva kreniti, dokler ne poješ kosa kruha in se okrepiš", je pridal mojster.
Tedaj je učenec razumel, da mu je mojster dal ljubezen po Njegovi volji.
Rastoče razumevanje mladega učenca za mojstrova dejanja je ustvarilo v njem zaupanje, da je dobrohotnemu človeku odtlej naprej verjel. Dokaza svojega nauka mojster ni vsiljeval z veličino svojih besed, temveč z dejanjem dobrote in ljubezni.
|
NE ZAMUDITE
Mojster in učenec II.
Prispeval/a: stojči dne sreda, 4. avgust 2004 @ 08:44 CEST
Simpatična zgodbica, draga Tatjana,
ki me je spomnila na resnično zgodbo mojega prijatelja iz Avstralije , ki se je odpravil v Indijo iskat svojega mojstra.
Našel ga je v prijaznem starem možicu z belo brado, ki je bil poln dobrote in je bil pripravljen z njim deliti vsa svoja spoznanja.
Odkril mu je tudi tehnike poglabljanja vase, a kaj, ko štiriletni trud mojega prijatelja ni obrodil nobenih sadov.
V vsem tem časi ni niti enkrat samkrat videl notranje svetlobe.
Povsem slučajno se je takrat srečal s Prem Rawatom, ki je bil takrat še otrok in ob pogledu nanj dobesedno padel na tla kot pokošen.
V srcu se mu je zdramila neznana sila in obdal ga je neverjeten mir, ki ga do tedaj še nikoli ni izkusil.
Bil je tako navdušen nad tem spoznanjem, da je odšel k svojemu staremu mojstru in ga prepričeval, naj se tudi sam odloči postati Prem Rawatov učenec.
Stari mojster je samo zamahnil z roko in rekel:
"V naslednjem življenju"
mu dal blagoslov in moj prijatelj iz Avstralije je postal eden prvih Prem Rawatovih učenecev z zahoda in je njegov učenec še sedaj po več kot tridesetih letih.
Tudi mojstri se znotraj sebe gibljejo z različno hitrostjo proti večni svetlobi.
Vedno je bolje izbrati takega mojstra, ki te lahko hitreje pripelje na prag tvoje lastne svetlobe, tvoje nirvane in tvojega samadhija. ;)
lp
---
stojči
Mojster in učenec II.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 4. avgust 2004 @ 09:09 CEST
hvala za tvoj komentar. Dodala bi le to, da dobrotljiva roka nikoli ne obuboža. Mojster Jaka je s tem, da je učencu ponudil kos kruha podaril hkrati dobroto in nauk. Če ti Prem Rawat podarja tudi svojo dobroto, potem je pravi mojster. So na svetu tudi taki mojstri ali če hočeš tudi navadni ljudje, ki se ti usedejo na suknjo. Tedaj jim ne reci naj se privzdignejo, ampak odreži suknjo in beži. Sem vesela, da ti je zgodbica o mojstru in učencu všeč. Moj mojster je vedno najprej dober in šele nato učitelj.
Lep pozdrav tebi Stojči
Tatjana
Mojster in učenec II.
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 4. avgust 2004 @ 19:34 CEST
odlična zgodba o mojstru in učencu, mi je zelo všeč tvoj pristop in razumevanje. Tudi Stojčijev komentar mi je všeč, ampak naj dodam še svoj pogled.
Glede na naš izvirni padec in pragreh, ki je sledil pri odklonu od božanskega, je Bog vedel da bomo zapadli tukaj na zemlji v težave, ki so skozi celotno zgodovino naše zrcalo, vse do danes . In danes ni nič bistveno drugače. Zaradi tega nam je Bog pomagal tako, da nam je dal na voljo svojega edino rojenega Sina. Ta edino rojeni Sin Boga je Kristus ali Kristos, ki pomeni maziljeni od Boga je tisti, ki je nad nami in nas vodi, poučuje. Bog ga nam je dal zato, da imamo tu na Zemlji nekoga, ki nas vodi, ki vodi vsakega od nas. Imenuje ga lahko Kristuso Jaz. In ta Kristusov Jaz smo to mi, takšni kot v resnici smo.
To je naša čista podoba, ko smo prišli od Boga. Kristusov Jaz je to bitje, za katerega vemo, da smo to mi, da smo globoko v sebi že popolni. Ko se usmerimo v sebe s duhovnim učesom, spoznamo in prepoznamo v sebi te skrite talente in našo lepo prijazno stran in to smo mi v resnični podobi. To pa kar manifestiramo v naši zunanji osebi-štirih telesih, ki so zemeljski človek-psiha, pa je to nižje spoznanje in ni nič od tega resnično. To je tisto kar odseva našo napačno uporabo energije in kar je produkt iz njene napačne uporabe nastalo.
Vsi vemo, da ima vse svoj vzrok in posledico, in če se želimo vrniti v stanje Enosti, vrniti nazaj k Bogu moramo Kristusov Jaz tudi udejanjati. Zato se nam dogaja, da vsakič ko preoblikujemo lastno karmo s tem dvigujemo našo vibracijo in cilj nam je da enkrat dosežemo vibracijo našega Kristus Jaza. In potem bomo lahko pripravljeni postati Eno z Bogom.
Sam Jezus je dejal:" Jaz sem pot, edino skozi mene lahko pridete do Očeta." Edino preko Kristusa kot posrednika lahko postanemo Eno z Bogom.
Jezus je bil človek , ki je sprejel ta sveti Kristusov Jaz. Ko je preoblikoval svojo človeško karmo, je postal Eno s Kristusom. Zato ga imenujemo Jezus Kristus. Ko nam uspe preobraziti svojo karmo in dvigniti vibracijo, bomo postali eno s Krustusom. Postali bomo Kristusi. Ta Kristusov Jaz sem potrebujemo, ker nas uči, ker je posrednik. Bog je čistoča in popolnost, mi to še nismo. Ko se pogovarjamo z Njim kot taki in karkoli damo iz sebe, ta energija ni popolna. K Bogu pa se lahko vrne le popolna energija. In Kristusov Jaz dvigne to našo prenizko vibracijo, da se lahko vrnemo k Bogu. Zato vsakič, ko molimo k Bogu, Kristisov sveti Jaz spreminja to našo vibracijo in jo pošilja naprej in zato imajo pod tem imenom naše besede tako veliko moč učinka, kadar jih izgovarjamo v nek pravičen namen. In zato lahko tudi mi s pomočjo Njegove vibracije upravljamo z nadnaravnimi energijami. Ime je pomembno in nikakor ni vseeno katero ime se uporablja v prošnji z dobrim namenom in za odrešenje omejitev na višjih področjih bivanja!
Ta velika odločilna duhovna Resnica pa nam že pove, da je v nas vedno del Boga in to je Kristusov božanski Jaz, ki je kot pravi z vso sigurnostjo Sv. pismo:" Vedno, sem steboj", ki je torej vedno z nami. In Bog nam je dal še veliko več. In kaj je to, veliko več? Dal nam je samega sebe, kot največjo Daritev nasploh. Vsakemu od nas je dal Sebe, kot celoto. In zaradi tega lahko uporabljamo te svete energije, ko smo tu na Zemlji.
Lep pozdrav tebi Tatjana, Stojči in vsi ostali.
Miran.
Mojster in učenec II.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 4. avgust 2004 @ 21:53 CEST
po svoji besedi, ki je začrtana v tvojem čutu in božji resnici, najdeš vedno prave misli, ki napolnijo skrivnostne moči življenja z energijo. Vedno znova dvigneš človeka v vzvišeno območje božjega. Dragi Miran, prosim te, da Njegove vibracije uporabiš z dobrim namenom duhovnega učitelja in zdravilca na višjih področjih bivanja. Nekdo zelo potrebuje tvojo bodrilno besedo. Pokliči Stanislavo tel. 05/628-37-57.
Uporabi nekaj božanske energije zanjo, žarek vesoljnega duha z vso nepopisno, neopredljivo in skrivnostno božansko močjo, ki sleherno bol omili in vlije novo upanje.
Te prisrčno pozdravljam dragi duhovni prijatelj
Tatjana