|   Priznavam, da sem ga iskala.
Iskala sem tisti blag smehljaj,
ki izhaja iz dobrotljivosti srca,
tisto majhno prizanesljivost,
ki sije iz usmiljenja
in priklepa nase sonce.
Našla sem skodrani vrtiljak sreče,
bede, ničemrnosti, cenenosti in zla,
zarezanih v rjavo zemljo in živo telo,
občutenih med blaženostjo in trpljenjem.
Priklonila sem se prav do zemlje,
ko sem začutila delček stvarstva
in po vsem tem sem si rekla:
Morda bom našla v sebi pravi obraz
ali koreninico iz njegovega dna.
Iskala bom tudi z majhnim nemirom,
ki ga njegova podoba privablja v spomin.
Morda pripluje k meni tudi lahek čoln
iz plutovine, z zlatimi priponkami pripet
na obalo med trsje reke življenja,
tisti čoln, ki bo dregnil človeka
s svojimi boki in ga zatresel,
ki bo dregnil ob iluzijo o popolnosti
in v počivališče nedejavne duše,
ob njene velike votle dvorane,
ob človekovo svileno oblačilo,
z razvneto podobo od svojih potreb,
ne da bi prosil odpuščanja za greh.
Golote se držijo drobci vesolja,
ustvarjeni s prizanesljivostjo in nameni,
da se morajo ljudje ravnati po njem
glede na nežno modrino, ki sije na vse živo
in vse zelenilo zemeljskega stvarstva,
ki nima nobene trdote in ostrih robov.
S svojim dihanjem, notranjo vedrino,
spokojnostjo in čistostjo, brez potrebe
po uživanju, pridobivanju in jemanju
je ob človeku z dremajočim duhom
v svojih neizmernih globinah,
prežeto od želje, da prižge
v srcu smisel svojega obstoja
in mu ponuja veslo, da bo lažje mirno
veslal skoz njegova prostranstva
in prevzel njegove lastnosti in skrivnosti;
da bo vsak človeški dih in gib čisto dejanje,
ki bo izhajalo iz usmiljenja, čeprav
je usmiljenje lahko minimum pravičnosti,
vendar tudi meni in tebi je prizaneseno,
da sonce sije večno, neglede na to
ali si to zaslužimo ali si tega ne zaslužimo.
...o0o...
|
NE ZAMUDITE
Usmiljenje
Prispeval/a: stojči dne torek, 15. junij 2004 @ 12:10 CEST
Kako res,
vsak tvoj dih,
ti lahko prinese srečo,
če se s svojo zavestjo,
giblješ z njim,
noter in ven
in
potem se
naenkrat zgodi,
da nekaj znotraj tebe
prepozna in ugotovi,
da nikoli
nisi bila
sama.
Vedno
si,
bila
z Njim. :)
---
stojči
Usmiljenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 15. junij 2004 @ 14:32 CEST
hvala ti za tvoje lepe misli. Ni pomembno kako se dobre stvari rodijo, pomembno je, da so in da živijo svoje življenje.
Lep pozdrav
Tatjana
Usmiljenje
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 15. junij 2004 @ 16:05 CEST
čestitam, to je to po čimur....
Potem Jezus pravi:" Pramerilo vseh stvari,
biti in življenja
prvi temelj je duh.
In drugi,
izlit iz prvega duha,
je kaos.
Tretji pa,
iz katerega sta oba ustvarjena,
je duša.
Enaka je divjaku,
pregnanemu na zemljo
smrti, ki na njej preizkuša svojo moč.
Danes je v kraljestvu svetlobe,
jutri pa je bedna,
joka in toži.
Veselju sledijo solze,
solzam sledi sodnik,
sodniku sledi smrt.
Blodi po labirintu
in zaman išče izhod.
Vendar pa Jezus iz usmiljenja in ljubezni pravi:" Poglej, o Oče,
to bitje brez doma.
Daleč od Tvojega diha
blodi okrog po zemlji,
poskuša uiti grenkemu kaosu,
ne da bi vedelo, kje je začetek vzpona.
Pošlji mene, Oče, naj se spustim
navzdol za njegovo odrešitev,
s pečati v rokah,
da grem skozi vse svetove,
odprem vse skrivnosti,
razkrijem božje bistvo
da oznanim Skrivnost svete poti,
imenuje se Spoznanje."
Lepše se po mojem niti ne da opisati naš izvirni greh, ko smo padli iz sveta Svetlobe v ta smrtni svet. In res smo vsi potrebni tega usmiljenja, mar ne? Kar se pa tiče povabila k tebi draga Tatjana glede svete relikvije-srajce patra Pija, pa si bom enkrat res prav od srca vzel čas da skupaj narediva blagoslov zdravja.
lep pozdrav tebi Tatjana od tvojega duhovnega
prijatelja Mirana.
Usmiljenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 16. junij 2004 @ 12:18 CEST
rimsko pravo je postavilo načelo, da je usmiljenje minimum pravičnosti. To so pravila, ki smo si jih postavili ljudje med seboj za urejanje medčloveških odnosov z namenom, da se vsak bolj zaveda svoje odgovornosti in da nihče naj ne bi storil drugemu kar noče, da bi se zgodilo njemu. Smo torej sankcionirali medsebojno neljubo ravnanje, ki povzroča škodo drugemu. Praviloma velja talonsko načelo zob za zob, omiljeno z oljaševalnimi okoliščinami in upoštevanjem volje storilca ob izvršitvi nepravega dejanja (naklep, malomarnost). Vendar Bog je milejši in bolj prizanesljiv v svojih sodbah. Bog vselej odpušča. Nasproti grehu je vedno kesanje in očiščenje tako, da človek začne svoj novi trenutek na višji vrednostni lestvici. Vendar ko govorimo o usmiljenju niso vedno usmiljenja vredni samo grešniki. Usmiljenja vredni so ljudje v raznih težkih življenjskih položajih, ko se utapljajo v potokih solza. Usmiljenja vredni so bolni, nemočni otroci in starčki, ljudje v raznih življenjskih težavah, grešniki, zaslepljeni, pretirano potrošniško usmerjeni, neozaveščeni ljudje in nenazadnje ljudje na območjih, kjer razsaja vojna.
Usmisljenje je nujna človekova vrlina našega obstoja. Marsikdo jo doživlja kot nekoristno breme in ji daje neko manjvrednostno oznako, kot da gre za slabost do usmiljenja vrednega človeka. Človek ne more brezbrižno opazovati stiske drugega, usmiljenje je tista človekova lastnost, ki kaže na to ali je človek počlovečen. Je dragocena lastnost, ki predstavlja težnjo k čutni sreči. Čutenje sočoveka je je tista zrenjska spoznavna in sponatana emotivna naravnanost, ki dobiva vzmeti odznotraj, v srcu in izhaja iz dobrote. Je vrlina na višini duhovnega delovanja, ki ne potrebuje državljajov od zunaj, da človek v stiski prosi in naleti na brezbrižneža, usmiljenje se skriva v skrivnosti dobrote. Človek se zastrmi v pomoči potrebnega čoveka in v njem se čustvo usmiljenja samo sproži v dobro dejanje. Usmiljenja pa niso potrebni samo ljudje, tudi do živali in vseh čutečih bitij moramo biti usmiljeni. Če sonce sije na nas iz usmiljenja, da Zemljani ne ugasnemo v večni temi, čeprav si tega vedno ne zaslužimo, nas sama narava uči, da je usmiljenje in čutenje potrebe drugega nepogrešljiva lastnost vsega Univerzuma, da obstajamo v medsebojnih harmoniji in enosti. Zato naj tudi naša dobrota sije iz nas, da človeštvo ne ugasne v večni duhovni temi. Človeško usmiljenje je milost dana od Boga.
Miran hvala za tvoj komentar na duhovni ravni. Prisrčen pozdrav od duhovne prijateljice
Tatjane