To je zgodba vsakega človeka in Boga. Za našo srečo in vodstvo skozi to življenje smo odgovorni samo mi in Bog in nihče drug.

Bhagavadgita nam razodeva univerzalno učenje sveta. Eden od teh spisov je Bhagavadgitina "Gospodova pesem".

Bhagavadgito lahko imenujemo "hinduistični evangelij". Je del epa Mahabharata, kjer velik del epa zavzemajo Krišnina izvajanja. Opisuje pogovor med Arduno in njegovim voznikom Krišno na predvečer velike bitke med dvema gospodoma.

Arduno, vojskovodjo, črnega od obeh gospodov, Krišna v svojem bojnem vozu pelje po bojnem polju. Arduna bi rad videl nasprotnika, proti kateremu se bo moral boriti. Ko prispeta na dvorišče, Arduna v nasprotnikovih vrstah vidi mnoge sorodnike in stare prijatelje. Spoznanje, da se pripravlja ubijati tiste, ki so mu ljubi in dragi, ga spravi v dvome in hudo stisko. Tako poln žalosti vrže lok in puščice na tla. Želi se umakniti iz boja. Kako naj se bori proti tem, ki so mu ljubi in dragi, in s katerim ga vežejo sorodstvene vezi?

Krišna, njegov njegov prijatelj in voznik (v hindujstvu trojstvo, inkarnacija boga Vishnuja - Vzdrževalca), mu v uri dvomov in obupa podari modrost in pogum. Spomni ga na njegovo vlogo vodilnega gospoda in ga pokliče, naj svojo dolžnost izpolni, vendar naj to stori brez navezanosti nanjo. Tedaj v Arduni nastane mentalni konflikt in Arduna se bori.

Krišna se ne ukvarja le z Arduninim osebnim problemom, ampak s pravim razumevanjem tega, kaj je slabo ravnanje. Kot bomo videli v nadaljevanju, gre tu za smisel življenja in cilj, za katerega se človek na Zemlji bojuje in trpi. Na koncu ragovora Arduna svoj sklep spremeni. Pripravljen je na boj in bitka se začne.

Razumevanje Bhagavadgite je lahko, kot razumevanje vsakega evangelija, popolnoma zunanje, torej ga lahko razumemo dobesedno! Tako lahko iz Bhagavadgite razberemo, da je vojna dobra in je tako v nasprotju z učenjem Jezusa Kristusa, Bude in drugih velikih duhov človeštva, kajti ti zahtevajo: "Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro temu, ki vas sovraži". Te besede se zdijo v nasprotju s Krišninimi, v katerih le-ta trdi, da je Arduna svojo nalogo vrhovnega vojskovodje opravil povsem zakonito.

Toda, pozor! Za zunanjostjo se skriva sporočilo s posebnim namenom - tako kot v naših krščanskih evangelijih, kjer centralni podobi, Janez in Jezus, kažeta na notranji razvoj in proces temeljne preobrazbe. Tako je tudi pripoved Bhagavadgita sporočilo o notranjem procesu. Arduna je človek (kr. Janez) , ki se bojuje za stanje zavedanja in odrešenja, je princ. To pomeni, da ga čaka kraljevska dediščina. V prizadevanju, da bi spoznal, da Arduno podpira Krišna, božanski prijatelj in svetovalec se prebuja v njem božanska iskra, seme!. Krišna je prebujeno novo stanje zavedanja (ponižnosti) v človeku. Ta popolnoma nov vpliv spoznava Arduna občasno, intuitivno, v posameznih trenutkih. Krišno večinoma obravnava kot sebi enakega, ker še ne zna pravilno razlikovati.

Prizorišče odločilne bitke je bojno polje Kukurušestra, kar pomeni sveto romarsko mesto. To mesto je srce v človeku. V duhovnem svetovnem učenju je srce center človekove osebnosti, kar pomeni, da mora imeti potujoči na poti čisto srce! Postopoma se mora osvobajati starih navezanosti, da lahko novi impulz v njem govori vedno močneje in tako pride do veljave.

Le takrat lahko Krišna (Kristus), naš notranji vodnik in svetovalec, pridobi moč in učinkovito deluje. V tej težki fazi, najtežji mučni uri učenja, se v človeku srečata Svetloba in Tema. Bojišče postane sam. Vnameta se silovit notranji odpor in prepir. Tako stanje pa seveda ne more dolgo trajati, kajti to bi za posledico imelo smrtno utrujenost in notranji zlom!

Zato se mora romar na Poti v pravem trenutku pravilno odločiti: ali bo šel s Svetlobo naprej ali pa bo vztrajal v stari ego-zavesti: "Jaz vem, jaz hočem, tako je, kot to jaz mislim, da je prav…" Preden se prepir oziroma konflikt prične, mora romar svoje srce poslati v sveto mesto, da se pripelje do dobrega konca, cilja. Predpogoj za to je spoznanje.

Arduna se na predvečer bitke poda na bojišče. Zagotoviti si hoče pregled čez bojišče, to je, poglobiti spoznanje. Tam pa zagleda sovražnika in se prestraši, kajti sebi nasproti vidi stati mnogo prijateljev in sorodnikov po krvi. To ga zelo zelo potre.

Pogled v lastno notranjost v spremstvu Krišne - popotnika vse bolj in bolj razodeva pot duha, evolucije. Prehod poti mu kot ovire zapirajo vrednote in nagnjenja, ki jih ima rad. Te ovire na poti so specifične lastnosti, nagnjenja, ki so zasidrana v njegovem bitju. Ali naj zdaj vse to zapusti? Brez poguma in v dvomih zaradi vsega tega Arduna sede na bojišče in se najprej zapre pred vsemi Krišninimi pojasnili. Nekaj časa se zdi, kot bi hotel bojišče zapustiti. Kdor hodi po Poti, na tej točki lahko spozna lastno situacijo. V danem trenutku bo napolnjen z veliko notranjo stisko in velikim dvomom. Pri tem mora biti stanoviten in mora vzdržati. Kajti tudi v teh urah brezizhodnosti, obupa, žalosti in najglobljih dvomov Arduna na poti ni sam, ni zapuščen!

Tako dolgo, dokler je v njem še kaj želje, se Krišna ne odvrne, duša bo govorila. Tolažeče se nagiba k ubogemu človečku in mu prigovarja, naj bo pogumen. Če ostane stanoviten, se spoznanje poveča. In počasi se v njem zgodi sprememba. Za marsikaj, kar se mu je do tedaj zdelo pomembno, ugotovi, da so bile varljive slike in zmotne predstave. Stanje iluzije lahko zapusti, ne da bi pri tem pretiraval. Spontano, ne na silo. Zato zanj tisto, kar je bilo dotlej pomembno, dobi povsem drug pomen in zato to opusti. Tako skozi izkušnjo in prepoznanje raste, dokler ni notranje pripravljen in dovolj močan, da na poti v sveto mesto v svoji duši izbojuje odločilno bitko.

Kot vidimo, ima v tem, na kratko opisanem notranjem procesu čiščenje srca prednostni pomen. Krišna - Bit Božja - skozi srce Ardune govori popotniku na Poti. Srce kot centralna nevralgična točka je vhod do nove moči duše. Iz srca potem dviga v glavo nova moč in podari uvid ali spoznanje. Krišna Arduni dovoli spoznati nujne pogoje na poti k notranjemu ponovnemu rojstvu, odrešitvi ponovne inkarnacije in smrti. Prav tako Arduna sprejme spoznanje o bistvu tega sveta materije.

Zato Arduna sprejme nasvet, naj se bojuje. Bojeval se bo tudi, če bo pri tem v lastnem boju konfrontiran z mnogimi znanimi lastnostmi, nagnjenji in predstavami, ki so mu ljube. Procesno se mora ločiti od navezanosti na stari smisel, strah in želje. Zato ga na njegovi poti spoznanja lastnega bitja spremlja Krišna. V trenutku notranjega povzdigovanja mu je zaradi tega podarjeno globlje spoznanje. Odprejo se mu duhovne oči. Tako dojame veličastnost novega stanja bitja, ki v njem obstaja kot slutnja. Podarjena mu je moč, da ostane v urah, ko je notranji konflikt najhujši, močan in lahko premaga samega sebe.

Dogajanje okoli Ardune in Krišne je vedno aktualno in je univerzalno. Vsak človek na duhovni poti je ali bo v svojem razvoju postavljen v podobne situacije. Tudi on bo moral izkusiti notranjo stisko in dvom, ali se mora resnično bojevati ali pa naj se konfliktu izogne. Vendar ima tudi on v sebi večnega prijatelja in Božjega svetovalca, ki ostane pri njem, ko ga vse zapusti!

Miran Zupančiči, duhovni učitelj, zdravilec in jasnovidec