NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 09-jul
  • Bralnica: Predstavitev literarne revije Sejalec

  • sobota 11-jul
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • ponedeljek 13-jul
  • Gorenjska muzejsko-planinska transverzala

  • sreda 15-jul
  • Henganje v Tivoliju

  • petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Indijanske misli   
    ponedeljek, 15. marec 2004 @ 06:07 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe V plemenu Lakota je bil vsakdo z veseljem pripravljen varovati otroke. Otrok ni spadal samo k določeni družini, ampak k veliki rodovni skupnosti; komaj je shodil, je bil doma po vsem taborišču, kajti vsakdo je čutil sorodnost z njim. Mati mi je pripovedovala, da so me kot otroka prenašali od šotora do šotora in me je tako nekatere dni le poredko videvala. Ne starši in ne sorodniki mi nikoli niso rekli neprijazne besede in nikoli me niso karali, če sem ga kaj polomil. Tepsti otroka je za Lakotca nepredstavljiva surovost.

    Luther Standing Bear
    (Na lastni koži je okusil vzgojni in šolski sistem belih Američanov. Indijanski otroci, ki so govorili v svojem jeziku, so bili kaznovani. Avtor poudarja prijateljski odnos do otrok, prepričan, da se lahko belci učijo tega od Indijancev.)




    Ljudje mojega ljudstva so bili modri. Niso zanemarlali otrok. Naši učitelji – dedje, očetje, strici – so bili skrbni in potrpežljivi. Nikoli niso pozabili hvaliti dosežke, izogibali pa so se izrekati besede, ki bi lahko jemale pogum drugemu dečku, ki se je teže učil. Če je kak deček odpovedal in naloge ni obvladal, so se zanj zavzeli s podvojeno skrbjo, dokler se mu sposobnosti niso razvile tako, da je ustrezalo njegovi danosti.

    Plenty Coups (1848-1932)
    (Indijanec in poglavar plemena Crow , ki so živeli v preriji in se preživljali z lovom na bizone)


    Vzgoja za tišino in molk se je pri nas pričela že zelo zgodaj. Otroke smo učili mirno sedeti in se ob tem veseliti. Učili smo jih uporabljati čute, zaznavati razne vonje, videti, četudi je kazalo, da ni bilo kaj videti, pazljivo poslušati, ko se je zdelo, da ni bilo slišati glasu. Otrok, ki ni zmogel mirno sedeti, je v razvoju zaostal.

    Pretirano, pozornost vzbujajoče obnašanje smo odklanjali kot neodkrito, in človek, ki je nenehno govoril, je v naših očeh veljal za nevzgojenega in nepremišljenega. Nismo se pogovarjali prenagljeno in vihravo. Nihče ni prehitro postavil vprašanja, pa naj je bilo še tako pomembno, in nihče ni bil prisiljen, da nanj odgovarja. Za resnično vljuden začetek pogovora je bil potreben čas tihega premisleka; in tudi med pogovorom smo pazili na vsak premor, da je sogovornik lahko premišljal in preudarjal. V nesreči in trpljenju, če sta nam bolezen ali smrt zasenčila življenje, je bil molk znak spoštovanja in ugleda; prav tako, če se nam je zgodilo kaj velikega in spoštovanja vrednega. Za Dakotce je imel molk večjo veljavo kakor beseda.

    Luther Standing Bear

    iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
    Modrost Indijancev
    poslovenil Ivan Sernec

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja ana
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040229160703975

    No trackback comments for this entry.
    Indijanske misli | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,39 seconds