NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 06-okt
  • Podnebju in okolju prijaznejša hrana: rastlinske alternative mesu

  • petek 07-okt
  • Mesec mošta in kostanjev na Fontani vin - Vodole

  • nedelja 09-okt
  • Vegan hangouts: Izmenjevalnica oblačil in večer namiznih iger

  • ponedeljek 10-okt
  • 4. ZIZ festival

  • torek 11-okt
  • Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo
  • ŠtudenTeater: Coven - kongres čarovnic

  • sreda 12-okt
  • Razstava Pripadam

  • nedelja 16-okt
  • DIVJA gobarska pustolovščina na Štajerskem

  • sobota 22-okt
  • Kirtan val sreče - Večer ob kirtanih

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Trebuh Demetre   
    sobota, 4. oktober 2003 @ 06:28 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Modre misli in zgodbe (Pesem je napisana leta 1990 ob vojni » puščavski vihar«,
    Američani so poimenovali vojno »Mati vseh bitk«)

    HČERE: Prazen je tvoj trebuh, mati Demetra.
    Mar zasleduješ beg šepave, stekle zveri, kužnost
    njenih glasov. Zoglenelo siv bo tu pepel. Pesek utriplje
    kakor kri tvojih sinov. Slišimo šum odtekanja časa in krvi.
    Privide ožarjajo brezprsni svetovi luči. Luna sopi svoj
    spanec v lobanjah teme. Nastopil bo nenapovedani čas,
    zbor okostnjakov se je dvignil nad peščino. Krokarji
    krilijo med duhovi kakor ljudje… kakor ljudje ….

    … Tu se začanja puščava.
    Razcefrana oblačila v vetru
    in vrtanje rok po pesku se nikoli
    ne umiri.Prokleto in sveto na istem
    mestu v večnem iskanju ravnotežja.
    DEMETRA: Leopardovo žrelo je nenasitno. V tavajoči sli neugasle
    žeje naskoči odločno, šine k višku, zapodi se z viharjem,
    zlomi vrat, zagrabi in raztrga drobovje. Na ležajih se
    zavrtijo zobje in očesno zrklo vleče ognjena vprega
    škrlatnega tropa.

    Videla sem podaljšane plamene oči in nebesne kače strasti.
    Slišala sem klavirsko spremljavo ognjenih strel, tresk rok na
    klaviaturo in krik neba nad negibnostjo puščavskega molka.

    Moje bose noge so odnehale služiti. V pesek se potaplja telo
    mojega telesa. Smrt zapušča druga življenja in telo mojega
    telesa se bo razodevalo v vašem telesu in vašem duhu.

    HČERE: Močnejša od smrti si, mati Demetra.



    DEMETRA: Poslej se vrata peščenih hodnikov Babilona vedno zastrejo.
    Zvrstijo se zaporedja nerazumljenih ugank, kakor iztekanje
    peska iz tisočerih peščenih ur, kakor kroženje beline. Moj duh ne bo
    zdržal krikov v vrtincih vetra, kriljenja peruti, piskanja in škripanja
    naprav, kajti v njegovem koncu je vaš začetek, ki ga s svojim telesom
    ne morem razumsko doseči.

    HČERE: Z bahavostjo svetlobe iz Zeusove glave prihajajo na slavje otroci Apolona in Atene. Z lahkoto jastrebov posedejo za
    omizja, da pokrepčajo svoje telo s slastjo zmagoslavja. Rastejo
    čezse iz ene obljube v drugo. Dan je velik, prazen in teman po
    ustaljeni navadi.

    DEMETRA: Poslej je vedno tako.

    HČERE: Odslej bo drugače.
    Le v joku svojih otrok
    iščemo resnico svoje vere.

    DEMETRA: Še dolgo ne bo tako.
    Očetje ne sejejo dobrega zrnja.
    Cvetoče oaze so izsušene.
    Vrelci so okameneli v svojih izvirih
    kakor je okemenela Nioba.

    Kemija deluje v škrgah pravljic.
    Otroci sesajo mleko pod zadušljivimi oblaki,
    netopirji so sanje kurdskih otrok.

    V lepljivi agoniji ječijo ptice,
    kožo morja preplavljajo izločki,
    ribe se umikajo mestnim podganam,
    pljuča neba se pogrezajo v pesek,
    v prostorje zatišja prek rezkih ostrin
    in razbitin orožja, v brezglasju groze
    se je naselil molk, ki me nagovarja:

    Zemlja bruha vijolične limone,
    odpirajo se votle maternice,
    skoz škrbine odkrušenih zob rjovijo,
    iz tal vstajajo mrtveci.
    Odločitve se sesedajo v gnojni usedlini
    in bolečina davi praznino dneva,
    ki se preliva iz tišine dneva v tišino noči.

    Očetje so pogrebci svojih sinov.
    Brez sentence postavijo kamnit spomenik
    z angelom belim krilatim odzgoraj,
    morda na Wall Streetu v New Yorku
    z napisom: »Umrli so za domovino«.

    Kaktus se je od krvi razpočil,
    usta mrličev zevajo v prostranost
    v horizontali belega peščenega sijaja.








    Poglejte, hčere, ……
    puščava, samo puščava
    železno skeletje…
    in smrt!


    Puščavski veter roti svet:
    »Življenje je sveta stvar«.

    Na hodnikih Babilona
    sedi prerok
    …. na svitku speče kače.

    Očetje molčijo in povešajo glave.

    SINOVI: Demetra, mati vseh bratov in sestra
    drugih otrok,
    tvoj trebuh je naša smrt.

    DEMETRA: Vaša smrt sinovi, je moja smrt.

    SINOVI: Mati Demetra,
    mati vseh bitk,
    tvoj trebuh je naša smrt.

    DEMETRA: Bitke so jalove hčere,
    jalove leopardove hčere,
    jalove hčere
    ne spočenjajo otrok.

    Nisem mati bitk,
    sem mati vseh sinov in hčera!

    SINOVI: Tvoja bitka, mati Demetra,
    bodi bitka mater
    za vse sinove sveta.

    HČERE: Tvoja bitka, mati Demetra,
    bodi bitka tvojih hčera
    za vse otroke sveta.











    DEMETRA: Moji sinovi,
    sinovi mojih hčera,
    so moja smrt,
    so smrt mojih hčera,
    so smrt bratov in sestra
    drugih otrok.

    Mrtvi očetje
    so mrtvi sinovi.
    Mrtvi očetje
    in mrtvi sinovi
    so moja smrt,
    smrt mojih hčera
    in smrt bratov in sestra
    drugih otrok.

    SINOVI: Smo mrtvi sinovi.
    Mrtvi možje smo.
    Smo očetje
    nerojenih hčera in sinov.

    HČERE IN SINOVI:

    Demetra,
    mati vseh nerojenih
    bratov in sestra
    drugih otrok,
    tvoj trebuh
    je naša smrt.


    …o0o…




    Tatjana Malec

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/2003101700455645

    No trackback comments for this entry.
    Trebuh Demetre | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,87 seconds